Zmaga, Zmago, Zmagoslav

Slovenci smo konec druge svetovne vojne proslavili tudi tako, da smo svoje otroke poimenovali z zmagovitimi imeni. Kar 602 Slovencema je ime Zmaga, Zmago, Zmagoslav, Zmagoslava, Zmagomir ali Zmagica in večina od njih – polovica moških in več kot 60 odstotkov žensk s temi imeni – je rojenih kmalu po drugi svetovni vojni. Med zmagovitimi imeni sta najpogostejši dve; 264 Slovencem je ime Zmago in 99 Slovenkam Zmaga. Vsaka tretja Zmaga je bila rojena celo tik po vojni, v letih 1946–1948. Pozneje se nobenega leta ni več rodilo toliko deklic s tem imenom. Moško ime Zmago je postalo popularno nekoliko pozneje, proti koncu 60. let.

A tu so še Viktorji in Viktorije pa Vikiji in Vike, Vikice, Viktorie. Ime izhaja iz latinske besede victor, ki pomeni zmagovalca, zmagovalko, oziroma iz besede victoria, ki pomeni zmago. Moških s temi imeni je v Sloveniji kar 2964, žensk pa 2253. Vsak četrti od danes živečih Viktorjev je bil rojen med letoma 1951 in 1960, sicer pa je bilo ime priljubljeno že pred in med drugo svetovno vojno. Podobno velja za Viktorijo: vsaka četrta od njih je bila rojena do začetka druge svetovne vojne. Po vojni se je z Viktorjem in Viktorijo zgodilo tako kot z mnogimi drugimi imeni, katerih priljubljenost se je povečala med vojno, po njej pa močno upadla. Počasi so izginili. Tako kot Frideriki, Hermani, Ervini, Erike in Fride, vse bolj pa so se uveljavila slovanska imena. Po podatkih statističnega urada se je v zadnjih petih letih v porodnišnice spet vrnila Viktorija: 20 novorojenih deklic vsako leto dobi to ime.

Moji teti je ime Zmaga. Najmlajši otrok v družini, rojena pet let po drugi svetovni vojni. In čeprav je v ožjem krogu nikoli nismo klicali tako, je bilo njeno ime zame nekaj zgodovinskega. Kar naprej sem hotela poslušati zgodbo o njenem rojstvu. Bil je torek in bil je 9. maj.