Igralkina transformacija

Glenn Close poznamo kot eno najboljših igralk vseh časov, a je svoj prostor našla tudi v glasbi. Prav včeraj sta namreč s prijateljem saksofonistom Tedom Nashem predstavila album Transformation: Personal Stories of Change, Acceptance, and Evolution, v katerem ima pomembno vlogo govorjeno besedilo. Čeprav je 74-letna igralka, ki je kariero začela na odru, leta 1984 pa debitirala v filmu The World Accor

ding to Garp, na področju glasbe precej nevedna, kot je sama dejala za

CNN, je med odraščanjem ob stricu dirigentu vzljubila klasično glasbo ter dela ameriškega tima skladatelja Richarda Rodgersa in pisca Oscarja Hammersteina. To jo je v poznejših letih vodilo v prijateljstvo z glasbeniki, kot sta Ted Nash in Wynton Marsalis, in ta sta jo vpeljala v svet džeza. Priznala

je, da jo je džez sprva nekoliko plašil, ob znancih glasbenikih iz orkestra Jazz at Lincoln Center pa ji je postajal vse bolj domač.

Igralka, ki je dve od svojih najprepoznavnejših vlog ustvarila v filmih Usodna privlačnost in Nevarna razmerja, meni, da bi se morali zlasti v sedanjih časih bolj posvečati temu, kar nas določa kot ljudi, s čimer se je strinjal tudi Nash. Album Transformation prinaša po njegovih besedah nabor glasbe, ki so jo navdihnile različne osebne zgodbe. Komedijant Wayne Brady, na primer, kot uvod v skladbo Creation, Part I recitira verze angleškega pesnika Teda Hughesa, medtem ko Nashev sin Eli na albumu bere pismo za očeta o tem, da se bo svetu predstavil kot transspolni moški. Prav v času pandemije je zdravilna moč glasbe izjemnega pomena, je prepričana Glenn Close, ki je bila letos osmič nomirana za nagrado oskar, tokrat za stransko vlogo v filmu

Hillbilly Elegy.