Stiskanje obroča okoli evropskih grešnic
Kriza vladavine prava Evropski parlament pred vložitvijo tožbe o pogojevanju izplačil iz bruseljskih blagajn
»Ne smemo dovoliti Viktorju Orbánu, da spreminja Madžarsko v avtokratski režim, ne da bi bil deležen sankcij,« je slišati iz evropskega parlamenta, ki dejanja zahteva od evropske komisije.
Ena od dolgoletnih kritik je, da EU pri številnih goljufijah z »evropskimi sredstvi« raje zamiži na eno oko, kot da bi se učinkovito odzivala. Boljši pregon takšnih goljufij in korupcije je bil glavni razlog za ustanovitev evropskega javnega tožilstva.
Razsežnosti kriminala ponekod pokaže že zadnje letno poročilo evropskega urada za boj proti goljuijam (Olaf). Na Madžarskem so v obdobju 2015–2019 odkrili nepravilnosti pri skoraj 3,93 odstotka izplačil, to je enajstkrat več od povprečja EU (0,36 odstotka). V Sloveniji je bil delež 0,15 odstotka. Na najboljšem so Danska, Irska in Švedska – nobena od teh ne sodeluje v evropskem tožilstvu – ki imajo delež nepravilnosti pri izplačilih: 0,0 odstotka. Tudi Finska je na tej, ničelni ravni. Olaf sicer nacionalnim organom v državah članicah lahko le priporoči ukrepanje.
Pogojevanje izplačil z vladavino prava
Zato ustanovitev evropskega tožilstva močno širi manevrski prostor za pregon goljuij in postopke na sodiščih. Čeprav sta Madžarska in Poljska – največji neto prejemnici iz proračuna EU – zavrnili sodelovanje v evropskem tožilstvu, bosta pod drobnogledom v režimu pogojevanja izplačil z vladavino prava. Režim je sicer uradno v veljavi že od 1. januarja, a je bil na decembrskem vrhu EU po madžarsko-poljskem izsiljevanju z blokado proračuna in načrta za okrevanje de facto zamrznjen do sodne odločitve o njem.
Kdaj bo sodišče EU odločilo o tožbi Budimpešte in Varšave proti režimu, še ni jasno. Zavlačevanje z uveljavljanjem novih pravil v praksi je vznejevoljilo evropski parlament. Na plenarnem zasedanju, ki se bo začelo danes, bodo na podlagi kompromisa vodilnih političnih skupin sprejeli resolucijo, s katero nalagajo predsedniku Davidu Sassoliju, naj v dveh tednih pozove predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen k izpolnjevanju obveznosti iz uredbe. Poleg tega bodo začeli priprave na tožbo proti evropski komisiji, ker da z opustitvijo ukrepanja krši pravo EU.
Ko bo sistem vpeljan v praksi, bo omogočal postopke zamrznitve izplačil državam članicam, ki s kršenjem vladavine prava (ogrožanje neodvisnosti sodstva, neuspešno preprečevanje nezakonitih odločitev javnim organom, omejeno učinkovito preiskovanje kršitev …) ogrožajo proračun in inančne interese EU. Na dlani je, zakaj se temu režimu pogojevanja najbolj upirata Madžarska in Poljska. V evropski komisiji so v zadnjih tednih na kritike evropskih poslancev začeli pojasnjevati, da ne bo noben primer pozabljen in da bodo že jeseni začeli aktivno delovati.
Nad žuganjem evropski komisiji s tožbo niso bili navdušeni v skupini EPP, a so se na koncu le pridružili drugim proevropskim skupinam (liberalcem, socialistom, zelenim). Pri Ursuli von der Leyen bodo po prvem uradnem pozivu že tako imeli še dva meseca za odgovor.
Tako tožba ne bi mogla biti vložena pred jesenjo. Kljub temu se je von der Leynova znašla v nehvaležnem položaju, saj evropska komisija kot varuhinja pravnega reda EU pri tako kočljivi temi, kot je vladavina prava, ne more več le čakati.
»Ne smemo dovoliti Viktorju Orbánu, da spreminja Madžarsko v avtokratski režim, ne da bi bil deležen sankcij,« se je glasilo sporočilo glavnega parlamentarnega pogajalca zelenih Daniela Freunda.