Terminal za hitrejše okrevanje letališča
Vlada se je pogovarjala z več tujimi prevozniki, a dogovorov za večjo letalsko povezljivost ni
Danes je obisk brniškega letališča bistveno drugačen kot pred lanskim marcem, ko je novi koronavirus prizemljil letalski promet. Med epidemijo so namreč potnike na letališču zamenjali gradbeni delavci, ki so zgradili nov potniški terminal. Sedanja letališka stavba je ob novi videti kot zanemarjeno propelersko letalo ob modernem airbusu.
A tudi ta airbus še dolgo ne bo poln. Fraport Slovenija, upravljavec letališča, je pogodbo o gradnji terminala podpisal tik pred propadom Adrie Airways, ki je na Brnik prepeljala polovico potnikov, nato je letalski promet dodatno udarila pandemija. V povsem drugačnih razmerah kot ob začetku projekta bodo terminal v uporabo za potniški promet predali 1. julija, na dan, ko Slovenija začenja predsedovanje svetu Evropske unije.
Na predkrizno raven se bo letalstvo vrnilo v petih letih, predvidevajo mednarodna letalska združenja, v Sloveniji pa je okrevanje trenutno počasnejše kot v večini evropskih držav. Slabši sta samo Irska in Slovaška. Slaba letalska povezljivost povzroča skrbi tudi zaradi predsedovanja in okrevanja turizma. Vlada s subvencioniranjem poletov tujim družbam ni naredila preboja. Čeprav se je za vzpostavitev baze v Sloveniji oziroma okrepljeno letenje na ljubljansko letališče zanimalo več prevoznikov, denimo Croatia Airlines in Air Dolomiti, predstavniki vlade so se pogovarjali tudi z Air Serbio, poljskim Lotom in madžarskim Wizzairom, konkretnih rešitev še vedno niso udejanjili. V Fraportu Slovenija menijo, da bo okrevanje z novim terminalom lažje.
Na območju ljubljanskega letališča ne mrgoli potnikov, kot je bilo pogosto pred lanskim marcem. Več je delavcev. Ti urejajo še zadnje podrobnosti v okolici novega terminala in njegovi notranjosti ter montirajo in preizkušajo tehnološko opremo. Fraport Slovenija bo terminal odprl prihodnji teden, 1. julija pa bo sprejel potnike in začel delovati.
Ob nekdaj zunanjem parkirišču na letališču, ki je bilo zahodno od starega terminala, je zrasla 10.000 kvadratnih metrov velika dvoetažna črna stavba. Na tem območju bo ostalo le manjše parkirišče, več prostora bodo tu dobili avtobusi, shuttli, taksiji, daljši bo prostor za kratkotrajno ustavljanje. Več prostora bo tudi za zaposlene in potnike v novi stavbi kot v starem terminalu, zgrajenem pred skoraj 60 leti in nato večkrat povečanem. Razmerje najbolje pokažejo številke o zmogljivosti obeh terminalov: v sedanjem lahko v eni uri odpremijo 500 potnikov, v novem jih bodo 1250. Sedanji ima tri ozka grla: prijavna okenca, prostor za varnostni pregled in sortirnico kovčkov. Novi prostori bodo večji in tehnološko bolje opremljeni. V uporabi pa bo ostal tudi del sedanjega terminala, denimo čakalnice in izhodi ter osem prijavnih okenc.
Prvi in zadnji stik z državo
Potnik bo ob prihodu na letališče skozi steklena vrata vstopil v avlo s prijavnimi okenci. V njej so arhitekti biroja Plan B kombinirali beton, jeklo v antracitni barvi, lesene obloge in steklo. Zaradi velikih steklenih površin se bo potnikom, ki bodo prileteli in odhajali skozi vstopno avlo, še preden bodo zapustili letališko stavbo, odprl pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. »Letališče je zanje prvi in zadnji stik z državo, v katero prihajajo ali iz nje odhajajo. Zato je to prostor, kjer se prvič ali zadnjič srečajo z identiteto, kulturo dežele. Med zasnovo novega potniškega terminala smo želeli dodati tudi razmislek o nacionalni identiteti,« pravi Uroš Razpet iz arhitekturnega biroja Plan B.
Denimo v sanitarijah je iz keramike poustvarjen motiv nageljna s starih slovenskih vezenin. V poslovnem salonu bodo stoli rex oblikovalca Nika Kralja. V gostinsko-trgovskem delu, ki ga na steni obkroža prikaz Ljubljanskega gradu in Stare Ljubljane, bodo ponujali lokalne izdelke. Iz odprte terase poslovnega salona pa pogled seže še na en simbol Slovenije – Triglav.
Terminal bo na potnike čakal še leta
Trenutno tudi številna potniška letala tujih družb, ki so zaradi pandemične krize prizemljena in parkirana na letališki ploščadi, čakajo na boljše čase za letalstvo.
Tako bo preteklo tudi mnogo let, da bodo zmogljivosti v novem terminalu zasedene. Gradnjo 21 milijonov evrov vrednega terminala so začeli poleti 2019, le nekaj mesecev pred propadom Adrie Airways, ki je na brniško letališče prepeljala polovico potnikov, epidemija koronavirusne bolezni pa je promet še bistveno bolj omejila. Leta 2018 jih je prek letališča potovalo 1,8 milijona, lani le 290.000. Za letos trenutno načrtujejo pol milijona potnikov, pravi Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja v Fraportu Slovenija: »Njihovo število se povečuje, a še zdaleč jih ni toliko kot pred epidemijo. Prevozniki se vračajo, a previdno, število tedenskih letov je pri vseh zelo skromno.« Prevozniki se prilagajo povpraševanju. A težave so, da še ni jasnega načrta, kako se bo odpiral vhodni turizem, države postavljajo zelo različne pogoje za potovanje, cepljenje pa teče počasneje od upov, našteva sogovornica.
Letalska industrija bo po oceni mednarodnih letalskih združenj okrevala pet let. Kakšna je ekonomska upravičenost novega terminala? »Vpliv pandemije na letalski promet bo dolgotrajen, zato smo resno tehtali, ali pri naložbi vztrajati. Odločili smo se za nadaljevanje in za to dobili podporo lastnika. Letališka infrastruktura se gradi za daljše obdobje. Čeprav bi stari terminal imel zmogljivosti za število potnikov, kot jih bo v prihodnjih letih, z njim nismo mogli zagotavljati standardov, ki jih pričakujejo sodobni letalski potniki. Mislimo, da bo s tem terminalom okrevanje nekoliko lažje,« odgovarja Brigita Zorec.
Brez dogovora z letalskimi družbami
Okrevanje letalske panoge je v Sloveniji med najpočasnejšimi v Evropi. Na to med drugim vplivata propad nacionalnega letalskega prevoznika in majhnost slovenskega trga. Vlada je za večjo letalsko povezljivost namenila pet milijonov evrov subvencij za prevoznike, ki letijo v Slovenijo. Na prvem roku so podelili milijon evrov osmim prevoznikom, ki že sicer letijo v Slovenijo, medtem ko novih niso privabili. Drugi rok za prijavo se bo iztekel ta teden.
»Gospodarsko ministrstvo si prizadeva tudi za vzpostavitev novega nacionalnega letalskega prevoznika. Ministrstvo za infrastrukturo in gospodarsko ministrstvo sta opravili pogovore z več prevozniki, ki bi lahko zagotovili tako boljšo povezljivost na povezavi Ljubljana–Bruselj kot tudi povezljivost na potencialnih drugih destinacijah po Evropi in Zahodnem Balkanu, ki bi jih bilo mogoče vzpostaviti s posameznimi prevozniki iz Slovenije,« še pravijo na gospodarskem ministrstvu in dodajajo, da trenutno ne morejo napovedati rezultatov pogovorov. Letalska povezljivost je namreč najbolj odvisna od razmer na trgu, težave še vedno povzroča negotovost zaradi pandemije, dodajajo. Pogovori s tujimi letalskimi družbami, ki bi v Sloveniji denimo vzpostavile bazo ali ki bi jih država najela med predsedovanjem, zato niso dali konkretnih sklepov.
Prevozniki se vračajo, a previdno. Število tedenskih letov je pri vseh zelo skromno.
Turizem v Ljubljani je odvisen od letalskih gostov
Turizem predvsem v Ljubljani je odvisen od letalskih gostov; pred pandemijo je 70 odstotkov gostov v ljubljanskih poslovnih hotelih pripotovalo z letalom. »Vlada bi morala nameniti več denarja za subvencioniranje letalskih povezav,« meni Gregor Jamnik, predsednik združenja slovenskih hotelirjev. »Treba je pripraviti ponudbo, da se bo vrnilo tudi povpraševanje gostov. Povpraševanje se težko vzpostavlja, saj je ljudi letenja strah. Za dlje časa so spremenili navade in potreben bo čas, da znova privabimo letalske potnike.« Po njegovem mnenju pa ne bi bilo smiselno ustanoviti novega letalskega prevoznika. Ta sicer res povezuje državo s svetom, a je Slovenija tako majhna, okrevanje letalstva pa bo tako dolgotrajno, da bi bila ta družba »vreča brez dna«.