Karl Erjavec pomaga SD
Upokojenska stranka Po javnomnenjskih anketah nima možnosti, da bi presegla parlamentarni prag Pogovori o prestopih
Ker so volivci Desusa naklonjeni levim političnim idejam, ne presenečajo poskusi, da bi SD prevzela posamezne lokalne odbore upokojenske stranke. Pri tem SD po naših neuradnih informacijah dejavno pomaga tudi nekdanji predsednik Desusa Karl Erjavec. »Nekaj prestopov posameznikov se je že zgodilo, ni pa še prestopov celotnih lokalnih odborov, te gre pričakovati po volilnem kongresu Desusa,« razkriva Dejan Levanič, generalni sekretar SD.
Čeprav po fiasku s poskusom konstruktivne nezaupnice proti vladi Janeza Janše politično upokojeni Karl Erjavec formalno ni več aktiven, po naših informacijah dejavno pomaga SD pri poskusih prevzemanja stranke, za katero je ob svojem odhodu dejal, da to ni več ista stranka, ki jo je vodil 15 let. Erjavec, ki za pojasnila ni dosegljiv, je SD po besedah več nepovezanih virov namreč na terenu odprl veliko vrat do članov in operativcev stranke Desus. Tej politični analitiki le še po najbolj optimističnih scenarijih napovedujejo možnost vnovičnega preroda.
Desus je v javnomnenjskih anketah namreč padel že pod vodstvom dolgoletnega predsednika, po prepirih in menjavah vodstva v zadnjem letu in pol pa je podpora že tako nizka, da bi trenutno – če bi bile volitve zdaj – ostal pred vrati parlamenta. Njegova lokalna mreža je seveda zanimiva za druge stranke. Ker so volivci Desusa naklonjeni levim političnim idejam, ne presenečajo poskusi, da bi SD prevzela posamezne lokalne odbore upokojenske stranke. Pisali smo že o prestopih na Štajerskem. »Veliko pogovorov na to temo teče, nekaj prestopov posameznikov se je tudi že zgodilo, ni pa še prestopov celotnih lokalnih odborov, te gre pričakovati po volilnem kongresu Desusa. Zagotovo bodo prestopniki imeli možnost nadaljevanja svoje politike v okviru foruma starejših, ki je v SD že zdaj zelo aktiven, in zelo se veselimo krepitve stranke,« razkriva Dejan Levanič, generalni sekretar SD.
Pri tokratnih pogovorih o prestopih se zdi na upokojenski strani sicer velika ovira denar, ki bi ga lokalni odbori Desusa, razen ko gre za članarine, s prestopom v SD izgubili. »Finančna plat prestopov je za nas nepomembna, prepričan sem, da je ključna predvsem možnost uveljavljanja idej,« komentira sogovornik.
Obe stranki sta, ko sta ju vodila Dejan Židan in Erjavec, nenazadnje sinergije že iskali v predvolilnem zavezništvu, po katerem sta si želeli po volitvah – največ glasov je takrat dobil Miro Cerar s svojo SMC – predlagati skupnega mandatarja.
• V SD pričakujejo prestope po kongresu Desusa.
• Gorazd Žmavc naj bi užival največ simpatij za predsednika.
• Politični analitiki stranki ne pripisujejo veliko možnosti za prerod.
Ne le člani, računa se na volivce
V SD sicer po naših informacijah niso pretirano zaskrbljeni, če načrtovanih prestopov iz Desusa v njihove vrste ne bi bilo, saj – tako kot v drugih levosredinskih strankah zase – računajo, da se bo del nekdanjih volivcev Desusa ob zatonu stranke preusmeril v podporo SD. Kot kažejo izračuni na temelju javnomnenjskih raziskav, ki jih je Mediana opravila za Delo, so volivci Desusa med vsemi prvaki strank najbolj naklonjeni predsednici SD Tanji Fajon, najmanj pa prvaku SDS Janezu Janši. Tudi stopnja odbojnosti, torej odgovorov, katere stranke zagotovo ne bi volili, je med podporniki Desusa precej višja od povprečja. Okoli 45 odstotkov vseh vprašanih namreč odgovarja, da zanesljivo ne bi volili SDS, medtem ko je delež teh odgovorov pri volivcih Desusa kar 69-odstoten.
Na odločitev, kako bo v nadaljevanju ravnalo članstvo, bo prav gotovo vplival tudi nov predsednik stranke, ki ga bodo izbirali na kongresu 19. junija. Za to mesto se potegujejo Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc, ki naj bi užival največ simpatij. Tokrat poslanska skupina, ki je imela vse od predsedovanja Aleksandre Pivec velike težave z vodstvom stranke, javno ni podprla nobenega od trojice. Je pa vodja poslanske skupine Franc Jurša poudaril, da tisti, ki vztraja pri izključitvi poslancev iz stranke in se zavzema za to, da postanejo neparlamentarna stranka, ne zasluži podpore. To je po njegovih navedbah Krope.
Čeprav si v poslanski skupini želijo novih moči in o Igorju Zorčiču govorijo s pozitivnimi besedami, češ da bi stranki lahko prinesel nekaj odstotnih točk več, pa je ta v zadnjem obdobju s svojimi izjavami namigoval, da se morda le ne vidi tam.