Živi album brez občinstva
Matevž Šalehar - Hamo Zasedba bo 19. junija v živo predstavila svoj prvi akustični album
Matevž Šalehar - Hamo o akustiki, občinstvu, vinilnih albumih in živih nastopih pred predstavitvijo prvega akustičnega albuma.
Matevž Šalehar - Hamo (vokali in kitare), Denis Horvat - Duki (inštrumenti s tipkami in vokali), Uroš Škerl Kramberger - Hipi (baskitara), Martin Janežič - Buco (bobni, tolkala in požvižgavanje) in Peter Dekleva (kitare, čarovniške storitve) bodo kot Hamo & Tribute 2 Love na povratnem koncertu v soboto, 19. junija, na festivalu Urbano dejanje na Tobačni ulici v Ljubljani predstavili svoj novi akustični album Iz4Kani skorlajv. S Hamom smo se pogovarjali o akustiki, vlogi občinstva, pomenu vinilnih albumov in živih nastopih.
Ravno ko ste končno tudi vi pripravili svoj akustični program za sedeče občinstvo in manjša prizorišča, je udarila pandemija. Tako ste ostali s programom, ki ga niste imeli kje izvajati. Imeli ste le tri akustične nastope.
Bilo je precej povpraševanja po našem bolj akustičnem programu. Predvsem so nas želeli gostiti v številnih kulturnih domovih.
To je bilo za nas zelo pozitivno presenečenje, saj nam je povečalo možnost nastopanja in tako doseči tudi občinstvo, ki ga verjetno sicer ne bi. Ta akustična različica glasbe je bolj intimna in sodi v take prostore, pa tudi občinstvo je bolj pozorno.
Verjetno so ti koncerti tudi bolj zgodaj, mar ne?
Res je, kar ni nepomembno, celo vedno bolj pomembno je. (Smeh.) Na koledarju smo imeli zapisanih 18 takih koncertov, zato smo imeli tudi idejo, da bi posneli akustični album v živo. Izvedli smo le tri in jih sicer snemali, vendar ne tudi dobro posneli. Oziroma smo se še učili na napakah, kako se tega lotiti. Zato smo album posneli v studiu.
Večina domačih zasedb je z leti pripravila akustični program za igranje v novih prostorih.
To je eno, drugo pa je, kar mi je zelo zanimivo, da zaideš v rutino, ko dolgo igraš rock'n'roll v električnem mehurčku in te koncerte ponavljaš iz tedna v teden. Če je vmes kak akustični nastop, na katerem moraš v glavi popolnoma obrniti zgodbo, te to vrže iz rutine in so zato koncerti bolj zanimivi.
To so verjetno bolj neposredni nastopi.
Akustika res ne odpušča grehov in napak, saj se vse dobro sliši, tako da so akustični nastopi dober izziv tako za pesmi kot nas izvajalce.
Zato ste se tudi odločili, da boste te pesmi posneli v živo brez občinstva v studiu.
Kar nekaj časa je trajalo, da smo se za to odločili. Bili smo namreč v dvomih, ali naj počakamo, da bomo spet smeli nastopati. Pa je prevladala odločitev, da je treba material čim prej spraviti na album, da se lahko začnemo ukvarjati z novimi pesmimi. Nekako se težko spravim pisat nove pesmi, če vem, da jih je že dovolj za album, ki ga še moram posneti.
Odpravili smo se v naš »domači« studio Metro in v živo odigrali album brez občinstva.
Pesmi bodo izšle na vinilnem albumu Iz4Kani skorlajv. Bili ste tudi eni prvih, ki so začeli plošče izdajati le ali pa tudi na vinilkah. Zdaj to delajo že skoraj vsi. Glasbeniki smo v zadnjih letih ostali brez izičnega medija. Cedeji so skoraj izumrli. Digitalna različica albuma Iz4Kani bo izšla dan pred uradnim izidom vinilnega albuma, ki bo 16. junija, hkrati s predstavitvenim koncernom v ljubljanskem Činčinu na festivalu Urbano dejanje.
O vinilnih albumih ne morem objektivno soditi, ker sem res vinilni navdušenec. Rad dam album na gramofon in se mu posvetim. Sam medij te prisili v aktivno sodelovanje, saj moraš ploščo vzeti iz ovitka, jo očistiti, dati na gramofon, nastaviti iglo, se usesti …
To je že kar časovno razkošje … Res je časovno razkošje, vendar se mi zdi pošteno, da si tudi poslušalec vzame čas, da ine detajle sploh sliši, če se jih glasbeniki potrudimo na albumu posneti.
Petje refrena je pač petje refrena, če pa v njem dela triangelček tinkidi tinkidi tink, zna to komu biti zanimivo. Zato so vinilni albumi ini za poslušanje, ker se glasba sliši dobro in dinamično.
Vinilni albumi se poslušajo na zvočnikih, ne pa na cenenih slušalkah.
Že to, da nekje sediš in poslušaš glasbo, se mi zdi posebna izkušnja. In glede na to, da se ukvarjam z glasbo, se mi zdi prav, da si ta čas moram vzeti.
Na albumu so le pesmi s prejšnjega studijskega albuma 4K. Pa še to ne vse. Format vinilnega albuma zahteva tehten premislek, katere uvrstiti na album in kako. Odločili smo se na podlagi dveh meril. Eno je bilo, da vinilni album zmore dvakrat po 20 minut glasbe. Sicer so v zgodovini glasbe naredili tudi vinilne albume z daljšo minutažo, vendar so zareze preveč stlačene. Imam album Stonesov, ki je dolg več kot eno uro, vendar igla nenehno preskakuje in ga je katastrofa poslušati. Brazde so preprosto preozke.
Drugo pa je bilo, da smo delali akustični album, vsem skladbam pa akustika ne ustreza, zato dve skladbi nista na njem.
Ob izidu albuma 4K sem za delo. si med drugim zapisal, da igrate zanimiv preplet zvočne preteklosti in sedanjosti. V elektrificiranih različicah sem med drugim slišal poklone tako skupini Led Zeppelin kot Lynyrd Skynyrd. Umetnik črpa iz preteklosti, medtem ko zre v prihodnost?
V glasbi že dolgo ne odkrivamo tople vode. Rock'n'roll in blues nista v zadnjih letih prinesla nič posebno novega. Nekako se je ta revolucija ali pa evolucija ustavila pri grungeu.
V skupini poslušamo res veliko različne glasbe. Meni so blizu Lynyrd Skynyrd in The Rolling Stones ter blues. Peter je nekje v popu osemdesetih let in še povsod drugod. Denis je v moderni produkciji, Buco ima rad južnjaški rock, medtem ko je Uroš zelo domač v jazzu. Vse to skupaj nekako generira naš zvok, ki ni nekaj revolucionarnega, je pa naš.
Meni je ino, če se da glasba lepo peti, če ima kaj povedati in da je pri živi izvedbi znotraj forme, ki smo jo postavili, še kaj prostora za improvizacijo. Trudimo se delati neuniformirane in nedolgočasne koncerte, saj ne maram, da pesmi zvenijo na koncertu identično kot na albumu.
Sicer pa je vloga posnete glasbe bolj arhivske narave, medtem ko se prava glasba dogaja v živo … Se kar strinjam, zato sem nekoliko žalosten, da nismo tega živega albuma posneli z občinstvom, kot je bilo načrtovano. Občinstvo kot šesti član zasedbe ustvarja močan čustveni in energijski naboj.
Album boste izdali na dan prvega nastopa v živo po dolgem času. Ste zelo pogrešali občinstvo?
Zelo, saj je še dodatna dimenzija razsežnosti naše glasbe. Občinstvo se na vsakem koncertu drugače odziva.
Ko smo nedavno imeli prvo vajo za ta nastop, je prvih pet pesmi zvenelo tako neusklajeno, da bi se še Stonesi čudili, ali se da tako igrati. Potem pa so se v naš prostor za vaje prikradle tri punce, ker so slišale, da se nekaj dogaja na naši Detroitski ulici. Ko smo opazili, da imamo občinstvo, se je bend hipoma sestavil v celoto in smo pri igranju naslednjih pesmi postali bolj kompaktni. Pred občinstvom nehamo igrati vsak zase in začnemo igrati skupaj.
Kako pa ste preživeli pandemične čase? Pesem Zbudi me iz dna ima zdaj nov podpomen. Kot da bi bili vizionar?
(Smeh.) Vizionar ne. Ko sem pisal to pesem, sem mislil, da poznam globino dna, pa sem se očitno hudo motil. Izkazalo se je, da je dno še bistveno globlje.
Počasi se le prebujam s tega dna. Imamo koledar, poln koncertov.
Ali vam ob tem zaigra srček?
Ne, bo pa, ko bodo s koledarja izginili vprašaji ob datumih, saj so dogodki vezani na zdravstvene razmere. Upam, da bo tega čim prej konec, da bomo čim prej imeli veliko dela.
Trudimo se delati neuniformirane in nedolgočasne koncerte, saj ne maram, da pesmi zvenijo na nastopu identično kot na albumu.