Slaba povezljivost skrb pred predsedovanjem
Predsedovanje svetu EU Januarja so v Fraportu Slovenije upali na 40.000 dodatnih potnikov, a po zadnjih ocenah bo številka precej nižja
Izvedbo hrvaškega, nemškega in v prvi polovici letošnjega leta tudi portugalskega predsedovanja svetu Evropske unije je krojila epidemiološka slika na stari celini. Ta je v iskanje alternativnih scenarijev prisilila tudi slovensko predsedstvo. A z izboljšanjem zdravstvenih razmer in večjo možnostjo za organizacijo fizičnih dogodkov je na plan spet prišla stara skrb: slaba letalska povezljivost – ne le z Brusljem, ampak tudi drugimi evropskimi mesti.
Leto 2008, ko je Slovenija prvič prevzela krmilo predsedovanja svetu EU, je bilo po številu prepeljanih potnikov četrto najuspešnejše za brniško letališče v zadnjih dveh desetletjih. V drugi polovici leta je takrat sedem tujih prevoznikov in en domači iz Ljubljane redno letelo v 25 mest. Danes je slika bistveno drugačna; od večjih vozlišč na voznem redu ni več Dunaja in Münchna, prav tako na njem ni najti povezav z večino balkanskih in vzhodnoevropskih mest. Manj je tudi tedenskih frekvenc, vključno z Brusljem, kamor naj bi Brussels Airlines po več prestavitvah vendarle ponovno letel od 28. junija.
»Podatki za letošnji maj kažejo, da je število potniških sedežev za povezave z Ljubljano doseglo le 10,3 odstotka predpandemične ravni. To pomeni, da ima Slovenija trenutno eno najpočasnejših stopenj okrevanja v Evropi. Slabši od nje sta samo Irska in Slovaška. Kako slab je položaj, kaže, da iz Ljubljane na dan poletijo največ tri letala, večinoma pa samo eno ali dve,« je za Delo pojasnil Luka Popović, ustanovitelj in urednik specializirane spletne strani Ex-Yu Aviation, ki sledi dogajanju v letalskem potniškem prometu v državah nekdanje Jugoslavije.
Trenutne razmere, ki so posledica ukrepov, sprejetih za zajezitev covida-19, in stečaja Adrie Airways, nižajo tudi pričakovanja za drugo polovico leta; pred 13 leti se je število prepeljanih potnikov zaradi predsedovanja povečalo za približno 100.000, letos pa jih bo bistveno manj. Januarja so v Fraportu Slovenije upali na 40.000 dodatnih potnikov, po zadnjih predvidevanjih pa bo, kot so sporočili z ljubljanskega letališča, številka precej nižja. Koliko, je težko predvideti, saj še ni znano, kolikšen delež dogodkov bo lahko potekal v izični obliki.
Jutranji prihod, večerni odhod?
Da je letalska povezljivost poleg epidemioloških razmer ena izmed večjih skrbi v pripravah na predsedovanje, priznavajo tudi na ministrstvu za zunanje zadeve. »Gre za pomembno vprašanje tako zaradi organizacije dogodkov v Sloveniji kot udeleževanja slovenskih predstavnikov na zasedanjih sveta v Bruslju oziroma na dogodkih v drugih državah,« so pojasnili na Mladiki. Kot so poudarili, si vlada prizadeva predvsem za boljšo povezljivost z Brusljem v ustreznih terminih dneva kot tudi z drugimi mesti po Evropi.
Z vidika urnika dogodkov, ki se navadno začnejo ob 10. in končajo ob 18. uri, bi bilo, kot pojasnjujejo na Mladiki, idealno, da bi bil vozni red oblikovan tako, da bi delegati v Ljubljano prileteli z jutranjim letom in se vrnili z večernim. Sprejemljiva alternativa bi bil tudi prihod v Slovenijo večer pred dogodkom. A kot vse kaže, bo marsikateri gost svoj obisk med predsedovanjem prisiljen podaljšati.
»Glede na obstoječi vozni red in povezave bodo nekatere delegacije prišle en dan pred dogodkom in odšle en dan po njem,« so pojasnili na ministrstvu.
Z več povezavami bi bilo lažje
Gosti svoj obisk že zdaj podaljšujejo. Eden od tujih diplomatov v Sloveniji nam je, denimo, zaupal, da so slabe letalske povezave med razlogi, zakaj se že leto dni ni vrnil domov. Nekateri naši sogovorniki sicer dvomijo, da bo letalska odrezanost Slovenije od evropskih prestolnic vplivala na izvedbo dogodkov na najvišji ravni. »Seveda bi bilo bolj udobno, če bi bilo več linij, toda menim, da omejitve v povezljivosti pri nobenem od ministrov ali državnem sekretarju iz naše države ne bodo vplivale na odločitev o potovanju,« je povedal predstavnik ene izmed članic Unije v Ljubljani in pojasnil, da tudi v zadnjih mesecih, če izvzamemo pandemijo, zračne povezave niso krojile organizacije bilateralnih srečanj. Pri tem gresta Sloveniji na roko lega v središču Evrope in »izvrstna cestna infrastruktura«, zaradi česar so lahko tudi bližnja letališča, denimo beneško, povsem sprejemljiva možnost. Če že, bi lahko odsotnost rednih povezav z Brnika vplivala na prihode predstavnikov države na nižjih ravneh, in vendar, kot pravi sogovornik, na vseh ravneh prevladuje težnja po ponovnem vzpostavljanju izičnih srečanj, ki jih videokonference ne morejo nadomestiti.
• V prvem predsedovanju se je število potnikov povečalo za 100.000.
• Diplomati: Sloveniji gre na roko lega v središču Evrope.
• Težave priznavajo tudi na zunanjem ministrstvu.
»Slovenija ima trenutno eno najpočasnejših stopenj okrevanja v Evropi. Slabši od nje sta samo Irska in Slovaška.«
Luka Popović