V hladni zimi bodo težave z oskrbo
Elektrika Omrežja niso bila zgrajena za toliko toplotnih črpalk, e-avtomobilov in sončnih elektrarn
Elektroenergetsko omrežje je pred velikimi izzivi, sprejeti mora več obnovljivih virov elektrike, vprašanj pa je, kot kaže, več kot odgovorov. Klasične vire na fosilna goriva bo treba v nekaj letih zapreti in nadomestiti z drugimi, a ne zgolj njihove moči, temveč tudi pasovno energijo in sistemske storitve. Naloga ne bo preprosta, sploh ob zadnjih težavah z ustavitvijo priklopa sončnih elektrarn za tri mesece.
Z novimi pravili, ki jih je Sodo uvedel tudi za elektrarne majhne moči, že nad 10 kilovatov (kW), so se strinjali tudi elektrodistributerji. »Pravilno je, da se priključevanje proizvodnih virov uredi in da posamezni viri izpolnjujejo minimalne zahteve za priključitev. Težave z novimi sončnimi elektrarnami nastanejo, ko obstoječe nizkonapetostno (NN) omrežje ne omogoča več priključevanja novih virov nad neko kritično mejo, ki je določena bodisi s prenosno zmogljivostjo omrežja bodisi z zmožnostjo zagotavljanja električne napetosti znotraj predpisanih standardov. Distribucijsko omrežje ni bilo načrtovano in zgrajeno za tako rast večjih porabnikov v okviru gospodinjskega odjema, kot so toplotne črpalke in električna vozila, predvsem pa ne za instalacijo proizvodnih virov, ki delujejo vsi hkrati, kar pomeni, da faktor istočasnosti odjema ne ustreza več tistemu, s katerim so bila omrežja načrtovana,« opozarjajo v Elektru Primorska. Poudarjajo, da brez velikih vlaganj v NN-omrežje ne bo mogoče priključevati dodatnih proizvodnih naprav.
Krepitev omrežja, a pametno
»Priklop vsakega proizvodnega vira, na našem omrežju so to najpogosteje sončne elektrarne, na distribucijsko omrežje pomeni spremembo napetosti. Priklop porabnika povzroči padec napetosti v omrežju, priklop proizvodne naprave pa njen dvig. Vplivi večjega števila sončnih elektrarn na omrežju se seštevajo, če ima torej 'sosed' že priključeno sončno elektrarno, to pomeni, da je na obravnavanem NN-izvodu manj še razpoložljive kapacitete za priključitev novih. Sončna elektrarna ne sme dvigniti napetosti nad zakonsko predpisanih 253 voltov. Previsoka napetost namreč lahko poškoduje elektronske naprave pri uporabnikih,« težave opisujejo na Elektru Ljubljana. Pri tem dodajajo, da so večje težave na podeželju, kjer so dolžine NN-omrežja velike, uporabnikov z velikimi strehami pa je precej: »Na območjih z več sončnimi elektrarnami je praktično nemogoče priključevati dodatne. Za to moramo okrepiti omrežje, kar pa je povezano s inančnimi viri in časom. Ker se število prejetih vlog za priključitev sončnih elektrarn povečuje izredno hitro, bo priključitev čedalje bolj povezana z omejevanjem zahtevane priključne moči oziroma s širitvijo omrežja.«
Za javne polnilnice električnih avtomobilov izdajajo soglasja za priključitev in ob tem načrtujejo razvoj omrežja. O polnjenju električnih avtomobilov na internih instalacijah končnih uporabnikov pa niso seznanjeni. »S povečanim številom električnih avtomobilov in polnilnic na omrežjih uporabnikov se bo povečal faktor istočasnosti in povzročil ozka grla na NN-omrežjih in transformatorskih postajah,« opozarjajo na Elektru Ljubljana.
Tudi število toplotnih črpalk se iz leta v leto povečuje. »Vplive dodatnih toplotnih črpalk zaznavamo prek naraščanja obremenitev elektrodistribucijskega sistema. Na podlagi tega porasta načrtujemo okrepitev oziroma širitev omrežja. To pa ni prava pot načrtovanja razvoja omrežja, saj potrebo po investiciji zaznamo šele, ko je omrežje že preobremenjeno,« pravijo na Elektru Ljubljana, kjer pričakujejo ob prvi res hladni zimi dodatne težave pri oskrbi uporabnikov.
Rešitev je minimalen vpliv
»Sončne elektrarne, e-mobilnost in toplotne črpalke lahko povežemo s projekti aktivnih uporabnikov in pametnih omrežij. Razmišljati bi bilo treba o kombinaciji sončne elektrarne, polnilne postaje in toplotne črpalke ter hranilnika električne energije pri končnem uporabniku na način, da je njegov skupni vpliv na elektrodistribucijsko omrežje minimalen. Takšna rešitev je optimalna tudi z narodnogospodarskega vidika, saj ni odvečnega pretakanja električne energije, pretiranih izgub električne energije in motenj,« smer za naprej nakažejo v Elektru Ljubljana.
V Elesu pravijo, da morajo energetska omrežja, tako kot do zdaj, omogočati ekonomsko učinkovito in varno priključevanje vseh uporabnikov ter biti pripravljena na masovno implementacijo velikega števila razpršenih virov, toplotnih črpalk in električnih vozil: »Modernizacija energetskega sistema, v katerem bodo vsi uporabniki omrežja drug z drugim delovali usklajeno, bo evropskemu gospodarstvu prinesla visoko raven naložb.«
Država je lani sprejela nacionalni energetsko-podnebni načrt, ki predvideva občutno povečanje investicij, a so se skupna vlaganja distributerjev lani zaradi spremenjene regulacije zmanjšala. Po ocenah združenja Eurelectric bi bilo treba v EU vlaganja v distribucijsko omrežje v povprečju povečati za 40 odstotkov, v Sloveniji, kjer je zaradi razpršene poseljenosti na uporabnika 82 odstotkov več distribucijskega omrežja kot v EU, pa še bistveno več. Še zlasti če bomo velike proizvodne objekte nadomeščali z veliko množico manjših, pravijo na Elektru Maribor.
• Pravila za priključevanje novih virov v omrežje morajo veljati.
• Pri sončnih elektrarnah so težave predvsem na podeželju.
• Lani so se vlaganja distributerjev zmanjšala.