Vlada razume dodatek županom kot ukrep v zdravstvu
Interventni zakon Tudi ravnatelji in direktorji v vzgoji in izobraževanju so bili v epidemiji povsem prezrti
Država je do začetka junija namenila več kot 600 milijonov evrov za krizne dodatke javnim uslužbencem, a tega niso bili deležni niti župani in direktorji občinskih uprav niti ravnatelji šol, vrtcev in zavodov. To nesorazmerje naj bi vlada zdaj popravila, a nerodno je, da je določila o novih dodatkih uvrstila v interventni zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva.
Po dvesto evrov na mesec kot dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za delo v času epidemije naj bi prejeli poklicni in nepoklicni župani in podžupani ter direktorji občinskih uprav za obdobje od 19. oktobra 2020 do sredine junija 2021. Za ravnatelje in direktorje v javnem sektorju, ki opravljajo delo v vzgoji in izobraževanju, visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, bi bila višina dodatka za delo v rizičnih razmerah, tako kot pri javnih uslužbencih, v sorazmerju z višino plače, in sicer 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, vendar ne za celoten delovni čas, temveč za 30 do 50 odstotkov, odvisno od vrste ustanove, ki jo vodijo.
Tako predstavniki lokalnih funkcionarjev kot vodstvenega kadra v izobraževanju so prepričani, da si te dodatke zaslužijo, saj so bili v izrednih razmerah posebno obremenjeni in imeli veliko odgovornost. A ti zneski bodo le obliž, saj so bile plačilne liste številnih njihovih podrejenih v zadnjih mesecih precej višje, kot bodo njihove tudi po teh izplačilih.
Odgovora na vprašanje, zakaj so te člene umestili v predpis o ukrepih na področju zdravja, pa ni niti v razlagi zakona niti ga nismo dobili od ministrstev za zdravje, izobraževanje ali javno upravo.
• Država bo financirala specializacijo deset kliničnih psihologov.
• Zdravnike želijo spodbuditi, da bi se odločali za družinsko medicino.
• Ravnatelji in župani prepričani, da je bil njihov prispevek do zdaj prezrt.
Danes se bo v državnem zboru začela obravnava predloga zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki naj bi ga poslanci dokončno potrdili na seji prihodnji teden. Že petnajsti tako imenovani omnibus zakon, povezan z epidemijo covid-19, posega v več dosedanjih predpisov, bolj ali manj povezanih z zdravstvom, določa pa tudi nove dodatke. Prejeli naj bi jih župani, podžupani in direktorji občinskih uprav ter ravnatelji in direktorji v vzgoji in izobraževanju, ki so pri vsem dosedanjem deljenju dodatkov v javnem sektorju ostali prezrti.
S predlogom zakona se, kot utemeljuje vlada, določa začasne ukrepe za ublažitev posledic koronavirusa na področju zdravstva, kjer določa pravno podlago za genomsko sekvenciranje, spremljanje sars-cov-2 v odpadnih vodah in karakterizacijo različic virusa, podaljšuje inanciranje testiranja PCR ter soinanciranje strateške zaloge varovalne opreme iz državnega proračuna, ureja nadomestila plač delavcem zaradi karantene in nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, vzpostavlja nadgraditev zmogljivosti epidemiološke službe NIJZ.
Predlog zakona predvideva tudi začasni odstop od prepisov javnega naročanja in zagotavlja inanciranje specializacij s področja klinične psihologije, kjer kronično primanjkuje strokovnjakov, in sicer za deset novih specializacij od letos dalje. Zdravnike želijo spodbuditi za specializacijo iz družinske medicine z uvedbo dodatka v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta. Več denarja od prvotno predvidenega bo država letos in prihodnje leto namenila za zmanjševanje čakalnih vrst.
Dodatki za nazaj
Med rešitvami, ki jih prinaša zakon in za katere ni posebej pojasnjeno, kako so povezane z nujnimi ukrepi v zdravstvu, izstopata dva člena, in sicer o novih dodatkih, ki pa bi jih bili retroaktivno, od 19. oktobra do preklica epidemije, deležni župani, podžupani in direktorji občinskih uprav, na drugi strani pa tudi ravnatelji in direktorji v vzgoji in izobraževanju.
Lokalnim funkcionarjem naj bi pripadalo po 200 evrov na mesec, predstojniki v šolstvu pa naj bi bili upravičeni do 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, in sicer direktorji in ravnatelji v vzgoji in izobraževanju, visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, ki so izvajali nujne naloge za čim bolj nemoteno delovanje sistema, za 30 odstotkov rednega delovnega časa, ravnatelji vrtcev in šol, ki so v drugem valu epidemije izvajali nujno varstvo otrok in učencev za 40 odstotkov delovnega časa, ravnatelji zavodov za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pa za 50 odstotkov delovnega časa.
Brez plačila za stalno pripravljenost
»Lepo, da se je država končno spomnila, kdo je bil tisti, ki je ves čas vlekel niti, da so stvari potekale tako, kot je bilo treba. Ravnatelji smo morali biti ves čas v pripravljenosti, saj smo okrožnice dobivali ob petkih zvečer ter vse sobote in nedelje prilagajali urnike, iskali zamenjave, izdajali odločbe, da so otroci lahko brez težav prihajali v šolo. Pri tem je treba izpostaviti še to, da nam država še vedno odreka pravico do dodatka za stalno pripravljenost. Ta krizni dodatek je en obliž na rano, ali je pošteno, pa lahko presodi vsak sam,« je komentiral Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol in dodal, da je država do zdaj ignorirala njihov prispevek.
Župani že dolgo opozarjajo na nesorazmerja in na to, da so glede na funkcijo slabo plačani, je poudaril tudi Peter Misja, predsednik Skupnosti občin Slovenije. »V času epidemije sem v majhni občini Podčetrtek podpisal naloge za izplačilo več sto tisoč evrov dodatkov, ki so precej drugačni od predlaganega v tem zakonu. Številni uslužbenci v različnih poklicih, ki sploh niso bili v stiku s covidom- 19, so bili upravičeni tudi do tisoč evrov dodatka, župani pa smo bili prav gotovo v prvi vrsti in smo morali neposredno z odgovornostjo skrbeti za vse, od mask do stanja v občini, pa nismo bili upravičeni do ničesar. To je obliž na rano in malenkost, s katero so vsaj prepoznali, da smo bili tudi župani, podžupani in direktorji občinskih uprav neposredno vključeni pri obvladovanju epidemiji,« je dejal Misja.