Temnih lis je preveč za zeleno Slovenijo
Če hočemo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in višjo kakovost življenja, so okoljske omejitve nujne.
Prva serija temnih lis Slovenije se je iztekla, a nepremišljeni projekti ter do okolja in zdravja ljudi neprijazna dejanja se še naprej dogajajo in budnost ostaja. Eden od njih je lahko tudi sprejeti zakon o vodah. Šele pred referendumom se je namreč razvila razprava, ki bi morala biti del postopka sprejemanja zakona.
V vseh obravnavanih primerih onesnaževanja okolja se je jasno pokazalo, da je sanacija precej dražja od preprečevanja, tudi če upoštevamo vse morebitne dobičke dejavnosti, ki onesnažuje. Če pa upoštevamo še posledice za biotsko raznovrstnost in zdravje ljudi, račun sploh ni mogoč. Predstavljajte si zgolj zamenjavo polovice tal v Celju ali Mežiški dolini ter varno odstranitev onesnažene zemlje.
To so posledice nekdanjega gospodarjenja brez omejitev. A sodobnost ni odporna proti brezvestnosti. Ob vseh poročilih in evidencah se v naravi znajde na stotine ton odpadnega blata čistilnih naprav, ki onesnaži vodo in požge rastlinje ter odžene živali. Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da obstaja kriminalna veriga podjetij, ta se pojavlja v več zgodbah z odpadki, tudi ko so ti goreli.
To so sistemske težave, ki jih občine same ne morejo rešiti. Nujno bi bilo ukrepanje države, ki bi predpisala, kaj se sme in kaj ne. Lahko bi določila tudi posebne kazni, med katerimi bi bil takojšnji odvzem okoljevarstvenega dovoljenja za podjetja, ki svojo dejavnost opravljajo na najetih zemljiščih, pri čemer lastnik ni razkrit, in nobenega jamstva nimajo, da bodo delo opravila po predpisih. Druga kazen bi bila razlastitev lastnikov zemljišč, ki dopuščajo nezakonito dejavnost.
Pri merjenju emisij in določanju mejnih vrednosti ima država pravico sprejeti strožja pravila, kot veljajo v Evropski uniji. To bi si prebivalci nekaterih delov države tudi zaslužili. Prav tako kot čisto pitno vodo, ki je ne odmerja bližnje podjetje ob »bistri hčeri planin«.
Gospodarstveniki bodo rekli, da je to prehudo omejevanje in da to pomeni manj delovnih mest. A če mislimo resno s preobrazbo, da bodo nekaj podobnega, kar so dobile prejšnje generacije, dobili tudi otroci, in če hočemo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, so omejitve nujne.
Skupina poslancev evropskega in nemškega parlamenta verjame, da bi Evropska unija morala zadržati izplačilo sredstev, do katerih je Slovenija upravičena iz evropskega proračuna, in sicer zaradi stanja vladavine prava v državi oziroma vmešavanja vlade v postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Poslanci so opozorili, da evropsko javno tožilstvo zaradi tega v Sloveniji de facto ne more opravljati svojih nalog. Neimenovanje tožilcev predstavlja »nedopustno kršitev vladavine prava«, so zapisali v pismu, ki so ga naslovili na predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika evropskega sveta Charlesa Michela. Jure Kosec