Sanacija je vedno veliko dražja od preprečitve
Uničevanje okolja Odprava posledic onesnaževanja je povezana z visokimi stroški, ki jih praviloma ne plačajo povzročitelji
Nekatera onesnaženja so še iz industrijske preteklosti, kot denimo obremenjenost s svincem v Mežici ali težave z nasipi s težkimi kovinami v Celju, druga so povsem sveža, kot je nezakonito odlaganje blata čistilnih naprav, kurjenje kablov na Barju ali emisije cementarne v Anhovem. Škode v okolju in za zdravje ljudi skoraj ni mogoče izmeriti, sanacije pa so izredno drage, je pokazala serija člankov Temne lise Slovenije, ki jo danes končujemo.
Dravsko polje je najbolj odprt in ranljiv vodonosnik. Toda sorazmerno gosta poselitev za slovenske razmere ima posledice. Nazadnje je blato čistilne naprave na Ptuju končalo v Pivoli v občini Hoče - Slivnica in še na več drugih krajih. Maribor ima v tej zgodbi zgolj srečo, da ima črpališča pitne vode gorvodno od okoljske katastrofe. Sanacija bo stala najmanj pol milijona evrov, stanovalce v bližini so že priključili na vodovod. Podtalnica tu namreč ni več primerna za pitje. Kakšne posledice ima lahko onesnaženje dolvodno, se bo šele pokazalo.
Laguno z odplakami polnijo že 40 let
Še starejša je težava v občini Markovci, kjer že več let opozarjajo na nevarno in ekološko sporno laguno. Laguna v Šturmovcih je mrtvo rečno korito, ki je ostalo po gradnji Ptujskega jezera in so ga uporabljali kot priročno odlagališče za odpadno industrijsko ter komunalno vodo. Več kot štirideset let se v to korito stekajo odpadne tehnološke vode iz Kidričevega in s Ptuja ter odplake iz ptujske centralne čistilne naprave, ki dolgo ni delovala. Rezultati analize sedimenta izpred dvajsetih let so pokazali velik presežek kovin, kot so cink, kadmij, svinec, baker in krom, ter močno onesnaženost z mineralnimi olji. Letos naj bi vsebino lagune naposled znova preverili.
V zgornji Mežiški dolini so v ekološko sanacijo vložili 10 milijonov evrov, a svinec ostaja. »Glavni ukrepi bodo tudi letos usmerjeni v varno prehrano otrok, varno vrtnarjenje, mokro čiščenje javnih površin ter preplastitev javnih površin in cest,« so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, ki ukrepe vsako leto načrtuje v sodelovanju z obema občinama, agencijo za okolje in ravensko enoto NIJZ. Letos bodo za sanacijo porabili še 2,5 milijona evrov, vendar tudi to ne bo zadostovalo za odpravo nevarnosti za zdravje, ki jo je povzročilo pridobivanje svinca z nekdanjimi tehnologijami in brez pravih okoljskih omejitev v predpisih.
Vredno kazenske ovadbe
Podobno tudi območje stare celjske cinkarne ostaja eno od najbolj onesnaženih v državi, s težkimi kovinami onesnažena zemlja pa se mimogrede znajde tudi na drugih lokacijah po mestu. »Odsotnost ukrepov zaščite okolja pred prašenjem in izluževanjem v podtalnico ter sanacije je vredna kazenske ovadbe. Da so na tem območju predvideli razlivno polje, je norost brez primere, saj bodo strupene težke kovine zastrupile vso floro in favno nizvodno,« opozarjajo civilne pobude, ki nastanejo ob vsaki akutni okoljski težavi, z leti, ko ne dobijo odgovorov od upravnih organov in organov pregona, pa mnogi obupajo.
V Celju so se civilne pobude zbudile ob analizah tal na dvoriščih vrtcev, pa tudi ob analizah vsebnosti peskovnikov. Starši otrok so naročili svojo analizo, ki je pokazala še večjo nevarnost od uradne. Zemljo vrtcev tako zamenjujejo. A dela drugod bo še veliko in nikakor ne bo poceni.
Zgodba o trboveljski cementarni je zgodba o pristranskosti države, hlapčevskem odnosu do tujcev in zmagoviti pravici, saj je cementarna izgubila dovoljenje za obratovanje. Analize, ki so jih v društvu Eko krog vseskozi ponavljali, so pokazale, da je bilo zaradi cementarne v Zasavju več obolevnosti in umrljivosti. Zdravniki so med letoma 2010 in 2014 potrdili skoraj 620 novih rakov na 100.000 Zasavcev, največja odstopanja so zaznali pri raku na sapniku in pljučih. Tveganje, da Zasavcu odkrijejo raka, je vsaj 6 odstotkov večje kot v povprečju v državi.
Nadpovprečno visoka umrljivost
V Anhovem cementarna še obratuje in napoveduje milijonska vlaganja v zmanjšanje emisij. Pri tem prebivalci ugotavljajo, da načetega zdravja zaradi azbesta ni mogoče popraviti niti z milijoni vlaganj, pri sosežigu v Salonitu pa bo treba ugotoviti, kakšne so posledice sodobnih onesnažil. Kljub temu so številke o obremenjenosti okolja in ogroženosti zdravja ljudi zaradi azbesta, od leta 1981 pa tudi zaradi sosežiganja, v Soški dolini strašljive: samo leta 2018 so v kanalski občini našteli 672 novih rakov, po umrljivosti pa so s 1071 smrtmi na 100.000 prebivalcev nad slovenskim povprečjem.
Predlog zakona, ki bi za cementarne predvidel enake omejitve, kot veljajo za sežigalnice odpadkov, v državnem zboru ni dobil podpore. Cementarne čedalje bolj zamenjujejo sorazmerno draga goriva iz nafte z različnimi odpadki z visoko kurilno vrednostjo, denimo gumami ali plastiko, za sežig pa dobijo še plačilo. Blata čistilnih naprav cementarne ne sprejemajo, podobno je s sežigalnicami, ki imajo dovolj ponudbe mešanih komunalnih odpadkov.
Tako za odpadno blato ni več poceni rešitev. To so izkoristili brezvestneži, ki za prevzem blata zaračunajo lepe vsote, odložijo pa ga na brezplačno odlagališče – v naravo. Kriminalisti ugotavljajo, da se za takim poslovanjem skriva veriga podjetij, ki imajo najeta zemljišča, lastniki pa so skriti prek posrednikov v Luksemburgu.
Rudarjenje na barju – kurjenje kablov
Cementarne, pa tudi železarne, bo najtežje razogljičiti. Večina gospodarstva in gospodinjstva naj bi prešla na uporabo elektrike, težka industrija pa na uporabo vodika iz brezogljičnih virov. Eden od teh je tudi jedrska energija, temna lisa pri tem načrtu je le skladišče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, predvideno v Vrbini, ki še čaka na okoljevarstveno presojo. Dobilo naj bi jo še letos, gradnja bi se lahko začela kmalu. Državni prostorski načrt je star že dvanajst let.
Gostejša poselitev je breme tudi za Krajinski park Barje. Velikih onesnaževalcev resda ni več, kljub temu pa so lani z zemljišč MOL odstranili 19 ton azbestnih in 718 ton gradbenih odpadkov. Številni kupi smeti so dobesedno korak od smetišča na Barju, kjer je vse razen gradbenih odpadkov mogoče odložiti brezplačno, pa še dostop je lažji kot v goščavo po nemogočem kolovozu. Ob in na poti je veliko območij, ki so videti kot očiščen teren po kuhanju oglja v kopah. Tam so »rudarili«, kurili kable in nabirali baker.
V Celju so zamenjali zemljo na dvoriščih vrtcev. Dela zaradi težkih kovin bo še veliko in ne bo poceni.
V zgornji Mežiški dolini so v sanacijo vložili 10 milijonov evrov, a svinec v okolju še vztraja.