Zakaj na volitve, ko pa ni malo drugih obveznosti
Francija Rezultati regionalnih in departmajskih volitev niso nujno kazalnik predsedniških in parlamentarnih volitev 2022
Zgolj antagonizem med boljšim macronizmom in slabšim lepenizmom ne bo dovolj.
• Volitve je zaznamovala nizka volilna udeležba.
• Z lepimi obljubami so hoteli mobilizirati mlade.
• Časi se hitro spreminjajo, a volivci so večinoma podprli znano politiko.
Ekstremne reflekse je zlahka sprožiti in so nadvse nalezljivi, in vendar so manj predvidljivi, kakor bi si lahko želela skrajna desničarka Marine Le Pen. Na nedavnih regionalnih volitvah v Franciji je doživela poraz, kakor sta ga tudi vladajoči macronizem in levi radikalizem Jean-Luca Mélenchona, medtem pa so volivci večinsko podprli tradicionalni desnico in levico: stranko Republikanci in socialistično stranko (tudi povezano z zelenimi). S čim sta prepričali volilno telo?
Francoski volivci so se na tokratnih regionalnih in departmajskih volitvah resda obrnili k starim silam oziroma so ostali pri njih – Republikanci so osvojili pet regij in socialisti prav tako pet od 18, kolikor je vseh, vključno s tistimi v čezmorski Franciji. A predvsem so volilni upravičenci, kakor kaže poudariti, minuli dve nedelji ostali doma, zato bi morali imeti grenak priokus vsi.
V prvem krogu je bila abstinenca 66,7-odstotna in v drugem 65,7-odstotna, kar govori o »izčrpanosti« francoske demokracije. Nizki toni debate, politično-medijsko osredotočanje na formo in manj na vsebino, inflacija praznih besed so odvrnili marsikaterega volivca, da bi glasoval za prihodnost. Po raziskavi, ki so jo opravili pri Ipsosu in Sopra Sterii ter povzeli pri Le Mondu, je 27 odstotkov abstinentov, ki se niso udeležili prvega kroga, tako izrazilo nezadovoljstvo s politiko, 23 odstotkom ni ustrezala nobena opcija, petina je imela druge obveznosti, 18 odstotkov jih volitve sploh niso zanimale, še za odstotek manj jih verjame, da s svojim glasom ne bi spremenili ničesar.
Spodletela mobilizacija mladih
Čeprav so poskusili v različnih taborih z mladimi obrazi kandidatov mobilizirati zlasti mlado volilno telo, se strategija, ki so jo premišljeno vodili tudi na družbenih omrežjih, ni pokazala za zelo uspešno. Tridesetinšenekajletni Andréa Kotarac, denimo, ki zagovarja lokalizem in se je pod znamko Nacionalnega zbora potegoval na mesto predsednika regionalnega sveta Auvergne-Rona-Alpe, je pristal na tretjem mestu, za Republikancem Laurentom Wauquiezom – ta je vodil regijo že doslej – in ekologistko Fabienne Grebert. Zelena politika prav tako ni zmogla nadgraditi uspeha, ki ga je požela na lanskih lokalnih volitvah, ko je ob Grenoblu, ki ga zdaj že drugi mandat vodi Éric Piolle, osvojila še mesta, kot so Lyon, Annecy, Tours, Bordeaux in druga. Vsaj regije Auvergne-Rona-Alpe, kjer si je sploh ogromno obetala in so h kampanji prispevali zeleni župani, ni prevzela, zato pa je stranka EELV (Evropa, ekologija, zeleni) pomagala do zmage socialistu Françoisu Bonneauju v regiji Center-Dolina Loare, na primer. Pariška regija bo podobno še naprej v rokah konservativne Valérie Pécresse, 25-letni skrajni desničar Jordan Bardella je pristal na tretjem mestu, na drugem pa zeleni Julien Bayou: čeprav je, med drugim, obljubljal brezplačen javni prevoz za vse, ki so mlajši od 25 let, kakor tudi za študente, brezposelne in prekariat nasploh. A naj bo v zraku še toliko zelenih idej in četudi je napovedal, da bi pod njegovo regionalno taktirko vsak dijak dobil kolo, so volivci na koncu podprli preverjeni konservativizem. Ta je s Xavierom Bertrandom prepričal tudi v Hauts-de-France, kjer si lahko mladi – kakor je bilo slišati eno od zmagovalčevih (bizarnejših) obljub – vsaj tisti, ki se še šolajo, in tisti, ki si iščejo službo, obetajo 90-odstotno inančno podporo regije pri pridobivanju vozniškega dovoljenja. Premikanje je bilo nasploh eden od osrednjih poudarkov kampanje, zlasti s kolesom in vlakom ter kako preiti od plačljivosti k brezplačnosti.
Prihodnje leto
Regionalne volitve so nedvomno nakazale, da Republikanci in socialisti niso politično pozabljeni ali, kakor na manjka pavšalnih oznak, »mrtvi«, kar ne pomeni, da se jim tudi na predsedniških volitvah leta 2022 nujno obeta predvsem dobro. Po rezultatih javnomnenjskih raziskav naj bi se, kakor je videti že mesece, v drugi krog spet prebila Emmanuel Macron in Marine Le Pen – pripisujejo jima okrog četrtinsko podporo –, konservativni Xavier Bertrand ju kolikor toliko lovi s približno 18 odstotki, zato pa se sedanja pariška županja, socialistka Anne Hidalgo, zeleni Yannick Jadot in radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon ne morejo nadejati več kot 10 odstotkov glasov. A vnaprejšnji sklepi niso na mestu, kajti veliko bo odvisno od tega, komu bo med kampanjo uspelo bolje motivirati volilno telo in koliko si ga bodo prizadevali pritegniti z jasno artikuliranimi idejami, z vsebino. Zgolj antagonizem med boljšim macronizmom in slabšim lepenizmom ne bo dovolj, volivci niso tako nezahtevni, da bi privolili v črno-beli diskurz. Ali pa bodo (spet) ostali doma.