Spletni giganti na političnem tnalu
ZDA Sodišče ni razsodilo proti Facebooku, a se nad družbenimi omrežji zbirajo viharji
Zvezno sodišče v Washingtonu je zavrnilo tožbo ameriške vlade proti družbenemu omrežju facebook zaradi sumov monopola, saj po mnenju sodnika Jamesa Boasberga zvezna trgovinska komisija in državni pravobranilci niso zagotovili dovolj dokazov. Zdaj imajo na voljo mesec dni za nove dokaze, groženj Facebooku in nekaterim drugim spletnim velikanom pa s tem še ni konec. dopisnica iz Washingtona
V času zadnjega velika protikartelnega boja pred sodiščem med ZDA in Microsoftom je bil Mark Zuckerberg še v srednji šoli, Facebook je ustanovil šele v harvardski študentski sobi, je spomnil sodnik. Dvajset let pozneje zvezni in državni tožilci trdijo, da ima organizacija monopol nad dejavnostmi zasebnih komunikacij na družbenih omrežjih in s tem nad drugim členom Shermanovega zakona, ki se od konca 19. stoletja bori proti monopolom v ameriškem gospodarstvu. Facebook naj bi svojega še povečal s prevzemanjem tekmecev, kot sta instagram in whatsapp, ter preprečevanjem izdelave skupnih standardov delovanja s podjetji, ki jih še naprej vidi kot grožnjo. Washingtonski sodnik pa meni, da so zvezni in državni pravosodni organi predolgo čakali z obtožnico.
S tem niso izključene prihodnje tožbe, a zavrnitev sedanje po prepričanju strokovnjakov kaže, da sodne oblasti niso naklonjene uveljavitvi protimonopolne zakonodaje. To naj bi bilo zlasti izrazito pri ponudbi brezplačnih netradicionalnih proizvodov v hitro spremenljivih tehnoloških sektorjih, in res so številni poznavalci opozorili, koliko spletnih omrežij, kot denimo myspace in druga, je imelo enake možnosti, a jih niso izkoristila v enaki meri. V organizaciji Marka Zuckerberga zadovoljni poudarjajo, da vsak dan tekmujejo z drugimi za čas in pozornost ljudi ter bodo še naprej ponujali odlične proizvode zanje in za poslovneže.
Temni oblaki
Medtem ko zvezna trgovinska komisija FTC in newyorška pravosodna ministrica Letitia James, ki je vodila tožbo v imenu 46 zveznih držav, razmišljata, kako naprej, se nad Facebookom, Twitterjem, Googlom in drugimi ameriškimi komunikacijskimi velikani še naprej zbirajo temni oblaki, zaradi česar se celo ponovno zastavlja vprašanje, ali je ameriška protimonopolna zakonodaja sploh še zadostna za sodobne razmere. Pravosodni odbor predstavniškega doma je minuli teden blagoslovil vrsto predlogov za povečanje konkurenčnosti.
Na vrsti je kongres, a so ameriška politična razmerja trenutno bolj zapletena kot sicer. Demokratski politiki, kot sta senatorja Bernie Sanders in Elizabeth Warren, so zgroženi nad podatkom, da je tržna vrednost Facebooka prvič presegla 1000 milijard dolarjev, mnogi si prizadevajo za podobne omejitve za spletne velikane, kot jih že izkušajo bančna, zavarovalniška in nekatere druge industrije. Z Lino Khan je demokratski predsednik Joe Biden za vodenje FTC imenoval profesorico univerze Columbia, ki se v odnosih do Facebooka, Amazona, Appla, Alphabeta in drugih že dolgo zavzema za ostrejši pristop, v predsednikovem svetu za nacionalno varnost sedi tudi profesor in publicist Timothy Wu.
Zuckerberg, Jeff Bezos, Tim Cook in drugi komunikacijski industrialci, v katerih mnogi vidijo sodobne roparske barone, lahko morda računajo na naklonjenost sodstva, kot je v primeru Facebooka pokazal zvezni sodnik Boasberg, imenovan v času demokratskega predsednika Baracka Obame. Po drugi strani so spletni velikani s svojimi akcijami v minulem volilnem in pandemičnem letu ujezili tradicionalne republikanske zagovornike velikega biznisa, zdaj prepričane, da so omenjena omrežja ter twitter odločilno prispevali k zmagi demokrata Bidna na novembrskih volitvah. Besedo so vzeli celo republikanskemu predsedniku Donaldu Trumpu, in to v času, ko so lahko iranske ajatole na teh omrežjih nekaznovano grozile Izraelu, aktivno so preprečevali domneve, da covid-19 izvira z wuhanskega inštituta, ki jih zdaj ne izključuje več niti demokratski predsednik.
V takšnem položaju republikanski vodja predstavniškega doma Kevin McCarthy postavlja okvirna pravila za preprečitev cenzure na spletnih omrežjih, potem ko so na primer v Googlu izraz kalifornijski republikanci enačili – z nacizmom. Udariti nameravajo v imenu svobode, v ZDA 21. stoletja pa novo vlogo vse bolj dobiva tudi boj proti monopolom.