Slovenska sprava

Delo je 26. junija na 9. strani objavilo pismo bralca Ada Butale z naslovom Slovenska sprava.

Tudi sam sem se podrobno seznanjal in seznanil z vsemi polemikam in drugimi viri, ki jih je 20. marca sprožila objava izjave SAZU o slovenski spravi.

Osebno menim, da je to bila povsem neprimerna izjava in upam si trditi, da je bila hkrati tudi namensko provokativna poteza z enim samim ciljem – še v tem političnem obdobju vladanja desnice priliti olja na ogenj in ponovno odpreti temo, ki nas je, Slovence, dolga leta tako razdvajala. Ta sprava je bila namreč dosežena in zaključena s spravnim dejanjem med takratnim predsednikom države Kučanom in nadškofom Šuštarjem 8. julija 1990 v Kočevskem rogu ... In prav nobene potrebe ni po kakršnemkoli spreminjanju ali dopolnjevanju že dosežene sprave. Izjava SAZU je zato bila po mojem mišljenju le ponoven in zavesten poskus v vrsti podobnih poskusov izenačenja tistih, ki so prisegli zvestobo in se z okupatorjevo podporo zavestno borili na strani okupatorja, s tistimi, ki so dejansko začeli in štiri leta vodili boj proti okupatorju. Ne glede na vse očitke. Zato menim, da do ponovnega odpiranja tega že zdavnaj zaključenega spravnega dejanja sploh ne bi smelo priti. Žal pa lahko le ugotavljamo, da so želje po tem na našem desnem polu politike vedno bolj pogoste, silovitejše in vedno bolj agresivne.

Spoštujem in visoko cenim predsednika Pahorja. Njegovo politično kariero spremljam od njegovih prvih korakov v politiki, zato so mi v sedanjem drugem in zato njegovem zadnjem mandatu nerazumljive nekatere politične poteze in tudi neodzivanje na določene dogodke, za katere smo kot narod pričakovali, da se bo odzval kot najvišja politična avtoriteta ter povedal svoje stališče, preden se o teh zadevah razvnamejo polemične razprave. Globoko upam, da to njegovo ravnanje nima povezave z nedavno izjavo predsednika vlade o »možnosti državljanske vojne«. Ljudje smo pač različni in kot taki imamo pravico do svojega mnenja, ki pa se lahko razlikuje od mnenja nekoga drugega. Različnost mnenj pa ne pomeni vzroka, da bi kdo s silo hotel uveljavljati svoja stališča, kar lahko tudi pomislimo, ko si tudi tako lahko tolmačimo pomen omenjene izjave predsednika vlade.

Slovenija je svoj obstoj dokazala s proslavljanjem obletnice v teh dneh in prav nobenega vzroka ni, da bi se bali za njeno nadaljnje preživetje, kot na koncu svojega prispevka ugotavlja avtor pisma Ado Butala. Razen …

Božo Verbič,

Vrhnika