Pri raziskavah in inovacijah pametnih omrežij smo prehodili izredno pot
Uroš Salobir, Eles Pametno polnilno infrastrukturo je treba zagotoviti povsod tam, kjer so e-vozila parkirana dlje časa, torej pred stavbami, v katerih delamo, in doma
Prehod na okolju prijaznejše oblike mobilnosti je eden izmed pomembnih korakov na poti v brezogljično družbo. Tega se dobro zavedajo tudi v Elesu, zato so se zavezali, da bodo do leta 2030 povsem prešli na električno mobilnost. V iskanju odgovorov na izzive so med drugim razvili koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje e-vozil, je pojasnil mag. Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije (PSI) v Elesu.
Po evropskih cestah naj bi se po študiji združenja Eurelectric do leta 2030 vozilo že 10,5 milijona električnih vozil za službene, dostavne in druge javne potrebe. V Elesu ste se zavezali, da boste do leta 2030 povsem prešli na električno mobilnost. Kaj vse vključuje ta prehod? Koliko voznega parka ste v Elesu že elektrificirali?
Kot trajnostno usmerjeno in družbeno odgovorno podjetje se v Elesu zavedamo, da je prehod na okolju prijaznejše oblike mobilnosti eden izmed pomembnih korakov na poti v brezogljično družbo. Vemo, da so cene primerljivih modelov e-vozil še vedno precej višje od tistih z motorjem z notranjim zgorevanjem, a je prehod na e-mobilnost danes za podjetja že ekonomsko smotrn, saj uporabniki službenih vozil običajno prevozijo nadpovprečno število kilometrov. Uvajanje e-mobilnosti v gospodarskih družbah pa spodbuja tudi država, saj so za nakup električnih vozil na voljo subvencije Eko sklada. Zato smo v Elesu sprejeli desetletni načrt prehoda na trajnostno mobilnost, ki obsega postopno elektriikacijo poslovne flote osebnih vozil, namestitev pametnih polnilnic za dolgotrajno vodeno polnjenje in vključitev pametnih polnilnic v zaledni sistem vodenega polnjenja. Po tem obdobju bodo našo floto poslovnih osebnih vozil sestavljala zgolj e-vozila. Teh smo imeli v njej do konca lanskega leta 13. Letos bomo njihovo število povečali na 23 in s tem dosegli 17-odstotni delež e-vozil v naši floti poslovnih osebnih vozil.
Kaj vse pa prinaša E8, koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje e-vozil? Ko je pred leti postalo jasno, da bo e-mobilnost igrala vedno pomembnejšo vlogo v prometu, smo se tudi v Elesu začeli ukvarjati z vprašanjem njenega vpliva na elektroenergetski sistem. E-mobilnost je seveda lahko trajnostna le, če zagotovimo, da e-vozila poganja energija iz obnovljivih virov, elektroenergetsko omrežje pa ne potrebuje velikih vlaganj v širitev omrežja in gradnjo novih koničnih elektrarn. Zato smo se osredotočili na vprašanje, kako doseči, da se e-vozila polnijo takrat, ko je proizvodnja iz obnovljivih virov najvišja in ko je v elektroenergetskem sistemu višek energije. Ko smo iskali odgovore na te izzive, smo na podlagi ugotovitev razvili E8, koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje e-vozil. S konceptom, ki ga sestavlja osem gradnikov, iščemo rešitve, kako po eni strani izboljšati uporabniško izkušnjo z e-vozilom in po drugi strani zagotoviti, da bo polnjenje vozil potekalo takrat, ko bo to najbolj ugodno za elektroenergetski sistem in s tem tudi najcenejše za uporabnika.
Vozniki danes s klasičnim vozilom v minuti opravijo polnjenje rezervoarja in imajo zagotovljeno vožnjo za vsaj en teden ali celo dva. Polnjenje e-vozila pa moramo začeti dojemati drugače. Gre za idejo, podobno polnjenju mobilnih telefonov, od katerih danes tudi ne zahtevamo, da zdržijo teden ali dva brez polnjenja. Nihče se ne pritožuje, ker mora mobilni telefon vsak (drugi) dan priklopiti. Več nam pomenijo funkcionalnosti, ki jih prinaša. Mislim, da se bo tudi pri e-avtomobilih zgodil takšen prehod. Prvi uporabniki bodo pričakovali – tako kot so to pričakovali prvi uporabniki mobilnih telefonov –, da se s polnjenjem ne bodo preveč ukvarjali, postopoma pa se bo zavest morala spremeniti. Ne nazadnje elektroenergetski sistem in avto dihata bolje, če je priklopov več, če so daljši, če so moči polnjenja manjše. To je bolje za baterijo, za rok uporabnosti avtomobila, za ekologijo, za planet. Skratka, gre za širšo sliko. Tudi zato poudarjamo, da je treba pametno polnilno infrastrukturo zagotoviti povsod tam, kjer so e-vozila parkirana dlje časa – torej pred stavbami, v katerih delamo, in doma. Take polnilnice bodo lahko daljinsko upravljane in vključene na trg aktivnega odjema, s čimer bodo lastniki e-vozil izkoriščali razliko med nižjo in višjo tarifo električne energije, lahko pa bodo tudi nagrajeni za aktivno sodelovanje v elektroenergetskem sistemu. S tem bodo znižali tudi svoj račun za polnjenje e-vozila.
Eles pa s konceptom E8 zagotavlja tudi kontaktno točko, na katero se lahko po nasvet obrnejo tako župani, investitorji, komercialni ponudniki polnilnic kot zastopniki blagovnih znamk vozil in drugi.
Eles koordinira tudi največji nacionalni projekt pametnih omrežij Nedo, to je projekt demonstracije pametnih omrežij in skupnosti, za katerega ste se odločili konec leta 2015 in vstopili v konzorcij skupaj z japonsko agencijo Nedo in Hitachijem. V kateri fazi je trenutno ta projekt, kaj vse je bilo doslej že narejenega in kakšni so naslednji koraki?
Slovensko-japonsko partnerstvo na področju pametnih omrežij in pametnih skupnosti oziroma projekt Nedo, kot je bolj poznan v slovenski javnosti, poteka od leta 2016, ko so bili podpisani uradni dogovori o sodelovanju. Gre resnično za nacionalni projekt pametnih omrežij, saj se aktivnosti dogajajo na različnih koncih Slovenije, vanje pa so vključeni tudi številni slovenski deležniki. Končana je bila prva faza projekta, v okviru katere smo v slovensko elektroenergetsko omrežje vključili nove naprave za spremljanje in vodenje omrežja ter jih informacijsko povezali s centri vodenja družb Elektro Celje, Elektro Maribor in Eles.
Razvili smo številne napredne funkcionalnosti, kot so koordini
E-mobilnost je lahko trajnostna le, če zagotovimo, da e-vozila poganja energija iz obnovljivih virov.
Pametne polnilnice bodo lahko daljinsko upravljane in vključene na trg aktivnega odjema, s čimer bodo lastniki e-vozil izkoriščali razliko med nižjo in višjo tarifo električne energije.
rana in konservativna regulacija napetosti omrežja, lokalizacija in izolacija okvar, obratovanje v zaprti zanki ter kratkoročna napoved odjema. Okrepili smo izmenjavo podatkov med nami in družbami za distribucijo električne energije, uporabnikom omrežja pa zagotovili še višjo zanesljivost preskrbe z električno energijo. V obstoječe omrežje bomo zato lahko vključili še več razpršenih obnovljivih virov.
Zdaj poteka druga faza projekta, v kateri se osredotočamo predvsem na pametne skupnosti, ki lahko svojo energetiko učinkoviteje upravljajo skupaj, kot če to počne vsaka posamezna enota v skupnosti sama zase. Trenutno poteka nameščanje baterijskih hranilnikov električne energije v Ljubljani in Idriji, demonstracija uporabe pa se bo začela leta 2021. Ključnega pomena je, da rešitve, ki so se v projektu izkazale za dobre in učinkovite, čim prej sprejmemo kot standardne rešitve v omrežju.
Lani poleti je Eles za projekta Nedo in FutureFlow prejel tudi nagrado združenja Isgan za najboljše projekte s področja pametnih omrežij na svetu. Kaj za vas pomenita ti nagradi?
Kot smo že večkrat poudarili, pomenita ti nagradi res veliko mednarodno prepoznavnost naših aktivnosti. Sta dokaz, da smo pri raziskavah in inovacijah prehodili res izredno pot in da je bila začrtana smer prava. Seveda so za tak rezultat pomembna tudi odlična partnerstva, ki smo jih v teh letih spletli, in res velika ekipa Elesovih strokovnjakov, ki se s temi projekti vsak dan ukvarja.
Sodelujete v številnih projektih, med drugim v infrastrukturnem projektu pametnih omrežij skupnega evropskega interesa, SINCRO.GRID, in v mednarodnem raziskovalnem projektu Osmose, ste pa tudi partner v konzorciju za izvedbo novega projekta Elena na področju trajnostne mobilnosti. Kaj bodo prinesli ti projekti? Projekti, ki ste jih omenili, so res zelo raznoliki in ponazarjajo širino tem, s katerimi se ukvarjamo. Od globoke elektriikacije, naprednega obratovanja sistema, optimizacije rabe in načrtovanja omrežja do čezsektorskega povezovanja. V okviru projekta SINCRO.GRID v energetsko infrastrukturo dveh držav, Slovenije in Hrvaške, uvajamo digitalizacijo in komponente pametnih omrežij. Sistemska operaterja Slovenije in Hrvaške, Eles in Hops, sta investicije v potrebno infrastrukturo zastavila tako, da bo vsak investiral manj, skupaj pa bosta dobila več. Koristi od uspešno izvedenega projekta pa bo imela tudi širša regija, saj bo ta omogočil učinkovito vključevanje razpršenih obnovljivih virov energije v distribucijska in prenosna omrežja obeh držav ter zanesljivejši prenos obnovljive energije na druge trge v regiji. To je izjemen primer tudi na svetovni ravni.
Projekt Osmose išče inovativne rešitve za zagotavljanje prožnosti v elektroenergetskih sistemih, saj je ta ključna za uspešno energetsko tranzicijo in prehod na velik delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. V Elesu v tem projektu vodimo delovni sklop, v katerem s partnerji iz Francije, Italije, Srbije in Slovenije razvijamo rešitev za boljšo izrabo obstoječih enot za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v nadaljevanju za integracijo novih. Izvedli pa bomo tudi demonstracijo delovanja trga prožnosti med Slovenijo in Italijo blizu realnega časa. Želimo namreč dokazati, da je obstoječe hidroelektrarne v Sloveniji in Italiji mogoče izkoristiti za povečano prožnost elektroenergetskega omrežja med Slovenijo in Italijo. Gre za prebojno idejo, ki v Evropi še ni bila preizkušena.