Umaknimo se v senco in hladnejše prostore
Poletna vročina Med občutljivejšimi skupinami so starejši, otroci in kronični bolniki
V poletni vročini, ko se temperature dvignejo tudi nad 35 stopinj Celzija, je dobro premisliti, kako lahko preprečimo škodljive vplive na zdravje in počutje. Med občutljivejšimi skupinami so starejši, otroci in bolniki, ki morajo biti še posebej pozorni na kakršnekoli težave.
Andreja Žibret Ifko
Med najbolj ogroženimi so bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami in nepokretni, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Opozarjajo, da na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil.
Zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer
Med tistimi, ki jih lahko vročina najbolj prizadene, so tudi ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov pa tudi tisti, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja, na primer onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne razmere, bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo. Bolj ogroženi so tudi delavci, ki delajo na prostem, in prebivalci mest, še posebno tam, kjer je veliko betona in malo zelenja.
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa. Med najpogostejšimi težavami so kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica oziroma kratkotrajna izguba zavesti in vročinska kap.
Poskrbimo za to, da bomo čim manj izpostavljeni vročini, svetujejo na NIJZ. Umaknimo se v senco in hladnejše prostore. Prostore najbolje hladimo in ohranjajmo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujejo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in tako močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Kolikor je mogoče, se zadržujmo v zaprtih in hlajenih prostorih. Dobro je
• Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil.
• Telesno aktivnost omejimo na jutranje in večerne ure.
• Jejmo lahko hrano in manjše obroke.
Izključiti vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in dodatno ogrevajo prostor.
Prijetna hladna prha ali kopel
Če nam prostorov še vedno ne uspe ohladiti dovolj, si pomagamo z napravami, ki dodatno porabljajo energijo. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 stopinj Celzija. Prostore učinkovito hladijo klimatske naprave. Tudi nekaj ur na dan v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine. Prijetno se je ohladiti tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.
V zelo vročih dneh je priporočljivo omejiti telesno dejavnost, predvsem na jutranje in večerne ure, saj med njo v telesu nastaja toplota. Uživamo lahko hrano, v manjših obrokih. Oblačimo se v lahka in ohlapna oblačila. Predvsem pa je pomembno, da uživamo dovolj tekočine.
Strokovnjaki priporočajo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode, najprimernejša je temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijmo tudi, če nismo žejni, saj je potrebna količina tekočin odvisna od presnove, zaužite hrane, toplote in vlage v okolju, telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja itd. Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra na dan, v vročini pa še več, približno dva litra na dan, pri telesnem naporu pa še več. Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da moramo zaužiti več tekočine.
Med 10. in 17. uro poiščimo senco
Vendar strokovnjaki pri tem opozorijo, da se moramo o tem, koliko tekočine lahko spijemo v vročini, posvetovati z zdravnikom, če nam je omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijemo, ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki). V času telesne aktivnosti pijemo več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.
Predvsem je pomembno, da se zaščitimo pred soncem, in ko je to najbolj močno, to je med 10. in 17. uro, poiščemo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo z zaščito pred UVA- in UVB-žarki.
Hrano shranjujmo v hladilniku
Pozorni moramo biti tudi na varnost hrane, saj se v vročini hitreje pokvari in je večja nevarnost za zastrupitev, zato jo shranjujemo v hladilniku. Še posebno to velja za meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro operemo. Zdravila pa moramo shranjevati na primerni temperaturi, v skladu z navodili proizvajalca, ter upoštevati nasvete zdravnika, pravijo na NIJZ.
Bodimo še posebej pozorni na bolj ogrožene skupine, to so dojenčki in majhni otroci, starejši, duševno prizadeti, ter na kronične bolnike, predvsem na srčne bolnike in ljudi s povišanim krvnim tlakom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč.
Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno, v senco ali hladen prostor. Če pride do vročinske kapi, takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega pa ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo.