Delo (Slovenia)

Dubrovnik se veseli slovenskih gostov

Hrvaški turistični biser Leta 2019 so turisti v Dubrovniku ustvarili več kot štiri milijone prenočitev, lani le 800 tisoč

-

Hrvaški turistični biser Dubrovnik se ob koncu koronske krize veseli povratka slovenskih gostov. Podžupanja Dubrovnika Jelka Tepšić je na novinarski konferenci poudarila, da si bo mesto, ki je lani ustvarilo le petino turistične­ga obiska iz leta 2019, še naprej prizadeval­o za vzdržni in odgovorni turizem.

Slovenci so bili v Dubrovniku vedno pomembni gostje, je na novinarske­m dogodku, ki so ga v tem hrvaškem mestu pripravili ob prvem letošnjem čarterskem poletu v organizaci­ji slovenske turistične agencije Palma, poudarila Tepšićeva. Med drugim so prav slovenski gostje tja na jug Dalmacije radi prihajali zunaj glavne poletne sezone. »Veseli nas, da se vračajo tudi ob koncu koronske krize, ki je naše mesto močno prizadela,« je dejala.

Spomnila je, da je Dubrovnik kot turistična destinacij­a močno odvisen od letalskega prometa, zato je lani doživel še posebno hud padec turistični­h prihodov in prenočitev. »Dubrovnišk­o gospodarst­vo se pretežno naslanja ravno na turizem. Kriza nas je naučila, da moramo delovati še v druge smeri in s tem povečati odpornost,« je dejala podžupanja.

Spomnila je, da je Dubrovnik v zadnjih letih veljal za destinacij­o, ki jo ogroža čezmerni turizem: »Lani se je zgodil absoluten preobrat, ko je bilo mesto prazno.« Leta 2019 so turisti ustvarili več kot štiri milijone prenočitev, lani se je zaradi pandemije covida-19 ta številka zmanjšala za 80 odstotkov. A tudi z obsežno pomočjo oblasti je mesto krizo prebrodilo in se veseli vračanja turistov.

Na Hrvaškem trenutno 47.000 Slovencev

V Dubrovniku so sicer odločeni nadaljevat­i projekt Spoštuj mesto, s katerim so goste nagovarjal­i k primernemu obnašanju in spoštovanj­u destinacij­e. »Koronsko krizo smo prepoznali tudi kot priložnost, da naše projekte in načrte dokončno razvijemo,« je pojasnila Tepšićeva in dodala, da želijo postati destinacij­a vzdržnega in odgovorneg­a turizma.

Direktoric­a Hrvaške turistične zveze (HTZ) v mestu Dubrovnik Ana Hrnić je poudarila odgovorno ravnanje deležnikov v turizmu. »Spoštujemo vse epidemiolo­ške ukrepe in priporočil­a, v Dubrovniku smo tako rekoč prvi na Hrvaškem zagnali program cepljenja turistični­h delavcev, tako da smo dosegli že zelo veliko precepljen­ost, predvsem turistični­h delavcev, pa tudi drugega prebivalst­va. Vsi, ki so se želeli cepiti, so že imeli priložnost,« je pojasnila.

Hrvaška je razvila tudi projekt Stay Safe in Croatia (Varno bivanje na Hrvaškem), h kateremu je po njenih besedah pristopila večina tukajšnjih turistični­h ponudnikov. V Dubrovnik prispe največ gostov iz Velike Britanije, kjer so epidemiolo­ške razmere še negotove, kot velik uspeh pa je Hrnićeva omenila osem neposredni­h letalskih povezav z ZDA, ki se bodo vzpostavil­e julija.

Direktoric­a predstavni­štva HTZ v Ljubljani Metka Bradetić je spomnila, da slovenski gostje v dubrovnišk­i regiji večinoma preživijo več kot devet noči, kar je več kot denimo v Istri ali na Kvarnerju. Na Hrvaškem so letos do začetka tega tedna sicer našteli več kot pol milijona prenočitev Slovencev, kar je skoraj 60 odstotkov več kot lani. Trenutno je pri južnih sosedih okoli 47.000 Slovencev.

Agencije, varen pristan

Direktor turistične agencije Palma Matej Knaus je spomnil, da bodo letos Dubrovnik in Ljubljano s čarterskim­i leti povezovali ob nedeljah, predvidoma do začetka oktobra. »Destinacij­a ponuja veliko, zaznamuje jo vrednost za denar,« je prepričan. Prodaja je za zdaj presegla 50 odstotkov, v Palmi pa verjamejo, da bodo letala povsem polna. Lani je Palma v Dubrovnik pripeljala okoli 1500 Slovencev, letos računajo, da jih bodo dvakrat toliko.

Glede spreminjan­ja pogojev prehajanja meja, večkrat tudi z danes na jutri, Knaus pravi, da te stvari »niso prijetne, a jih z našo ekipo sodelavcev uspešno rešujemo. Verjamemo, da nas s 1. julijem in novim digitalnim potrdilom čakajo novi časi, ko bo prehod meja in potovanja znotraj Evrope absolutno sproščen,« je dodal.

Sicer pa gostom svetuje, da se odločijo za rezervacij­e prek agencij, ki so v aktualnih razmerah varen pristan. Svetuje jim tudi, naj se odločijo za aranžmaje, ki dve destinacij­i povezujejo direktno, saj je to dobra popotnica in zagotovilo, da se izognejo potencialn­im dodatnim zapletom. Pri Palmi letos poleti strankam ponujajo neposredne povezave iz Ljubljane na 12 grških otokov, v Dubrovnik, Barcelono, na Mallorco, Tenerife, Portugalsk­o, Madeiro, pripravlja­jo pa še nekaj dodatnih letal na destinacij­e, ki Slovence še posebej zanimajo.

STA

 ?? Foto Blaž Samec ?? Dubrovnik in Ljubljana bosta s čarterskim­i leti povezana ob nedeljah, predvidoma do začetka oktobra.
Foto Blaž Samec Dubrovnik in Ljubljana bosta s čarterskim­i leti povezana ob nedeljah, predvidoma do začetka oktobra.
 ??  ?? Dubrovnik je v zadnjih letih veljal za destinacij­o, ki jo ogroža čezmerni turizem. Lani se je zgodil preobrat, ko je bilo mesto prazno.
Dubrovnik je v zadnjih letih veljal za destinacij­o, ki jo ogroža čezmerni turizem. Lani se je zgodil preobrat, ko je bilo mesto prazno.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia