S Povodnim možem na vrh Evrope
Blejski otok Slovenija bo začetek predsedovanja svetu EU slovesno proslavila s krstno uprizoritvijo baleta po Prešernovi pesnitvi
Plavajoč baletni oder je pripet ob otoček sredi Blejskega jezera, amfiteater južnega stopnišča iz 17. stoletja pripravljen za visoke goste. »Zvečer, z lepim kontrastom neba v ozadju, plesalci, ki delujejo skorajda kot pradavni prebivalci otoka, so podobe tako pristne in nenavadne, da sem prepričan, da bo predstava upravičila to pomembno nalogo v imenu vseh prebivalcev Slovenije,« je koreograf in umetniški direktor SNG Baleta Maribor Edward Clug opisal svoje poslanstvo pri otvoritveni slovesnosti ob začetku predsedovanja Slovenije svetu EU, baletni predstavi Povodni mož, ki bo jutri krstno izvedena na gladini Blejskega jezera. »Ko sem si pred dvema mesecema ogledal prizorišče, sem pomislil, zakaj se ni še nihče spomnil, da bi v tem prelepem ambientu z naravnim amiteatrom z 99 stopnicami, ki se zdi kot podaljšek otoka, postavil predstavo. Naš oder je kot luna, ki jo je dobil otok, v njej pa je luknja kot svetišče. Tudi plesalci, ki sodelujejo pri predstavi, so v tem posvečenem ambientu postali bolj pristni, čisti, blaženi, zato cenimo to priložnost, ki smo jo pretvorili tudi v gledališki krst otoka, za katerega upamo, da bo popotnica za prijaznejšo prihodnost,« je Clug povedal pred novinarji in snemalci, ki smo si včeraj opoldne ogledali tri odlomke iz predstave. Ta je zahtevna predvsem s tehničnega vidika, a ji je bilo njihovo tehnično osebje kos, je poudaril Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, v njej pa kot slovenska arhetipa nastopata tudi voda in les, ki ju simbolizirajo vedra in vesla.
Precej grozeče je plesati na robu odra
V petinštirideset minut dolgi baletni predstavi, ki jo bodo v petek zvečer ponovili tudi za širše občinstvo, bo na avtorsko glasbo Milka Lazarja z elementi folklore in tudi klavirsko harmoniko plesalo 16 članov mariborskega baletnega ansambla. Glavni vlogi, Povodnega moža in Urške, je koreograf zaupal gostujočemu solistu Sytzeju Janu Luskeju in Monji Obrul, za katero bo to prva glavna vloga. Kot je povedala za Delo, to čast sprejema tudi z nekaj treme. »Najtežje je morda prikazati ta skrivnostni odnos s Povodnim možem, privaditi se je bilo treba tudi na oder na jezeru, še zlasti ker morava velikokrat plesati ob robu,« je povedala plesalka, ki bo edina med nastopajočimi ostala suha in ne bo, kot v Prešernovi pesnitvi, končala med valovi. Njen soplesalec nizozemskega rodu pa se je pri svoji vlogi najbolj ukvarjal s tem, kako Slovencem sicer zelo znano zgodbo predstaviti tujcem oziroma širšemu občinstvu, ki ni zraslo z njo, »tako kot jaz, ki pa zgodbo vendarle poznam«.
Sporočilo predstave je večplastno in dopušča mnoge interpretacije, za Urško pa se ne konča tako tragično kot v Prešernovi pesnitvi, v kateri sta po besedah kulturnega ministra Vaska Simonitija vendarle kaznovani ošabnost in prevzetnost. »Upam, da bo ta uvodni takt prepričljiv, pa ne samo v umetniškem smislu, temveč da bo Blejski otok pripovedoval tudi o naši kulturni dediščini, turizmu in drugih gospodarskih panogah ter naravovarstvenih temah, ki bodo tudi v ospredju slovenskega predsedovanja,« je poudaril Simoniti. Predstava bo prišla na redni repertoar SNG Maribor v prihodnji sezoni, morda pa bo postala, kot upajo ustvarjalci, tudi del poletnega utripa Blejskega otoka.
V predstavi kot slovenska arhetipa nastopata tudi voda in les, ki ju simbolizirajo vedra in vesla.