Ton poročanja znan že pred začetkom
Predsedovanje svetu EU Tuji novinarji se bodo še naprej osredotočali predvsem na dejanja premiera Janše
Od zgleda do omajanega ugleda. Tako bi lahko strnili razliko v tonu poročanja tujih medijev med prvim in pred začetkom drugega predsedovanja svetu Evropske unije, ki ga Slovenija danes prevzema od Portugalske. Medtem ko si država zelo prizadeva, da bi čim bolj gladko izpeljala šestmesečni projekt, vladni odnosi z novinarji predstavljajo največjo nevarnost za njegov končni uspeh.
Predsedovanje svetu EU malim članicam prinese nekoliko večjo publiciteto, a ta vsaj v slovenskem primeru letos najverjetneje ne bo pripomogla h krepitvi pozitivne podobe države. Predstavniki četrte veje oblasti se bodo, kar je bilo razvidno tudi iz objav v zadnjih mesecih, bolj kot z zakonodajnimi vidiki predsedovanja ukvarjali s potezami predsednika vlade Janeza Janše, njegovim odnosom do svobode medijev in razumevanjem vladavine prava.
»Krožno predsedovanje je zelo tehnična tema, ki ponavadi ne vzbuja veliko pozornosti. Janez Janša je poskrbel za to, da tokrat ne bo tako,« je za Delo pojasnil Diego Velazquez, eden od 50 bruseljskih dopisnikov, ki so v teh dneh v Sloveniji.
Tradicionalni obisk države, ki ga pred začetkom predsedovanja organizira urad vlade za komuniciranje, je priložnost za izboljšanje odnosov s tujimi novinarji, ki se bodo srečali s premierom in nekaterimi slovenskimi ministri ter nekaj časa preživeli tudi v Vipavski dolini in na Bledu. Toda vlada z njim ne bo mogla popraviti splošnega vtisa, ki o razmerah v Sloveniji prevladuje znotraj bruseljskih krogov.
Janša si je sodbo pisal sam
Poglede tujih novinarjev so že pred časom oblikovali dejanja in odločitve premiera. Prav to je tudi razlog, da se bo Velazquez pri svojem poročanju za konservativni časnik Luxemburger Wort osredotočil predvsem na slovensko notranjepolitično situacijo. »Janša je poskrbel za to, da bomo pisali o nazadovanju slovenske demokracije namesto o več kot uglednih dosedanjih dosežkih države v EU. V tem kontekstu ni pametno nadlegovati bruseljskih dopisnikov na twitterju nekaj mesecev pred začetkom predsedovanja. «
Podobno meni tudi Oliver Grimm, bruseljski dopisnik avstrijskega časnika Die Presse, ki je pred časom v članku s pomenljivim naslovom Slovenski pacient zapisal, da se na evropski ravni povečuje »nemir pred srditim človekom iz Ljubljane«. Janševa sovražnost do domačih novinarjev in tudi do predstavnikov tujih medijev po njegovih besedah ni pripomogla k povečanju ugleda države, ki je pred trinajstimi leti kot prva izmed novih članic prevzela predsedovanje svetu EU.
• Vlada je na obisk povabila petdeset bruseljskih dopisnikov.
• Novinarje bodo zanimale predvsem notranjepolitične razmere.
• Poročilo vlado obtožuje sistematičnih poskusov spodkopavanja medijev.
Med morebitnimi temami, ki niso povezane s političnim ozračjem v Sloveniji in bi lahko bile deležne uredniške pozornosti, je Grimm v pogovoru za Delo poudaril premike na področju migracij in azila ter širitvene perspektive Zahodnega Balkana, kjer sicer zaradi prihajajočih volitev v Nemčiji in Franciji ne pričakuje napredka. Janša se bo trudil preusmeriti pozornost na te prednostne naloge, toda po prepričanju sogovornika vseeno obstaja resna nevarnost, da bo premierov odnos do sedme sile negativno vplival na predsedovanje.
Kritike novinarskih organizacij
Da bodo Janšev odnos do medijev, neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev in njegovo spogledovanje z iliberalno demokracijo, ki jo pooseblja madžarski premier Viktor Orbán dajali ritem medijskemu upovedovanju drugega slovenskega predsedovanja svetu EU, nakazujejo tudi odzivi mednarodnih organizacij.
Kot je v poročilu, objavljenem dan pred začetkom predsedovanja, opozorila koalicija organizacij za svobodo medijev in novinarskih združenj (MFRR), je slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše odgovorna za vse bolj sistematične poskuse spodkopavanja kritičnih medijev. »Prva linija te kampanje je agresiven poskus prevzema večjega nadzora nad javno radiotelevizijo in [slovensko] tiskovno agencijo z mešanico pravnih in upravnih pritiskov ter hudimi, pogosto zelo osebnimi diskreditacijami, katerih cilj je spodkopati integriteto in neodvisnost teh institucij,« je zapisano v poročilu.
Poročilo ne vsebuje nikakršnih informacij, za katere domača javnost še ne bi vedela. Toda za tujino predstavlja novo potrditev vse večjih skrbi, da je položaj svobode medijev v Sloveniji resno ogrožen. In vzrok, zakaj se bo o državi še naprej pisalo kot o nekdanji zgodbi o uspehu.
Poglede tujih novinarjev na Slovenijo so že pred časom oblikovali dejanja in odločitve premiera.