Cilj ni najti grešnega kozla, ampak sprožiti debato o reji živali
Posnetki s prašičje farme V Ljutomerčanu še molčijo – Na upravi za varno hrano nepravilnosti do zdaj niso ugotovili
Video s pretresljivimi prizori s prašičje farme, ki ga je prejšnji teden objavilo društvo Projekt transparentnosti živalskih obratov (AETP), je bil posnet na farmi Ljutomerčan, so potrdili v AETP. Imena farme najprej niso hoteli razkriti, ker njihov cilj ni bil, da bi kot grešnega kozla izpostavili določenega rejca, temveč v javnosti sprožiti debato o reji živali. Transparentnost industrije pa je prvi korak v smer informiranega diskurza. »Ker te transparentnosti v panogi živinoreje ni, je naše delo nujno, kajti slovenska javnost relevantnih informacij nima,« pravijo v AETP. Aktivisti so življenjske pogoje živali na farmi, ki naj bi na leto vzredila 15.000 sesnih pujskov, skrivno posneli v letih 2020 in 2021.
Šestnajstminutni video prikazuje popolnoma drugačne pogoje reje prašičev od tistih, ki jih v oglasih in svojih medijskih kampanjah prikazuje mesna industrija. Na posnetkih so svinje, ki ležijo v lastnem blatu in urinu, prašički, ki se skotijo na tla, onesnažena s fekalijami, in razpadajoča trupla prašičkov. Živali imajo neoskrbljene rane, deformacije nog, prolapse anusa, hernije, krvave in vnete preležanine, mastitis.
Svinje imajo popolnoma omejeno gibanje; med umetno oploditvijo, pozno brejostjo ter med in po prasitvi so breje samice, težke tudi do 200 kilogramov, prisiljene dva meseca kontinuirano bivati v boksih s površino 1,3 kvadratnega metra, kjer se ne morejo premakniti. Tla v boksih so betonska ali kovinska, s širokimi in ostrimi režami, videti ni nikakršne obogatitve okolja. Veliko je mrtvorojenih prašičkov, včasih se mrtva skotijo cela legla. Na posnetku je prikazano tudi, kako zaposleni »neproitabilne« mladiče pokonča s tem, ko jih vrže ob tla.
Živali kot stroji
»Živali imajo žalosten obraz. So resignirane, potolčene, kot stroji. Reagirajo le takrat, ko kotijo, in takrat so zelo vznemirjene. Druga stvar je zvok, ko delavec zabriše prašičke ob tla,« je njemu najbolj tragične prizore s posnetkov opisal član društva AETP, ki je želel ostati neimenovan. Žalostno pa je tudi to, da je večina posnetih praks legalnih in dovoljenih tako po slovenskih kot evropskih standardih. To, da so breje svinje ukleščene v boksih, je popolnoma regularno. Za ubijanje pujskov, na primer, obstajajo uredbe, ki določajo, da se neproitabilne živali lahko tudi evtanazira z uporabo močnega udarca v glavo. »Anomalija je zgolj grozljiva malomarnost, s katero rejci to naredijo. Malega prašiča vržejo na hrbet. Ampak jih razumem. Sistem sodobne živinoreje delavce prisili, da do teh živali ne čutijo empatije,« je še dejal.
Farma prejemnica subvencij za dobrobit živali
Iz družbe Puklavec Family Wines, ki je lastnik farme Ljutomerčan, so odgovorili, da v podjetju pregledujejo razmere, inšpekcijski pregled še poteka in do njegovega zaključka ne morejo dati odgovorov. Puklavec Family Wines je eden največjih slovenskih vinarjev, večkratni vinar leta, ki je od leta 2009 v lasti družine Puklavec. Je tudi eden največjih prejemnikov kmetijskih subvencij. V obdobju 2020–2021 je od ministrstva za kmetijstvo dobil 2,3 milijona evrov subvencij. Farma Ljutomerčan pa je od leta 2011 dobila 4,5 milijona evrov subvencij. Prejema tudi subvencije za dobrobit živali. Lani je dobila 123.000 evrov, čeprav prašičkom rutinsko krajšajo repe, kar je v EU prepovedano. Enako prakso sicer izvajajo druge prašičje farme.
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so zapisali, da so bili z videoposnetkom seznanjeni. Uvedli so inšpekcijski nadzor, ki še ni končan. »Na splošno pa stanje ni takšno, kot je prikazano na posnetku, nepravilnosti skoraj ni ugotoviti. Glede na ugotovitve dejanskega stanja v obratu se postavlja utemeljen dvom o verodostojnosti vseh prikazanih vsebin posnetka,« so pojasnili. Zadnji letni pregled na farmi so opravili leta 2018, nepravilnosti niso ugotovili.