Mišje leto najbolj prizadelo severno Primorsko
Mišja mrzlica Prenaša se z vdihavanjem prahu s sledmi mišjih izločkov, ne s človeka na človeka ali z živali na človeka
»Imamo mišje leto, pri čemer na našem območju tako množičnega pojava miši ne pomnimo. To vpliva tudi na hitrejše prenašanje virusa mišje mrzlice,« pojasni Tatjana Frelih z novogoriške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V novogoriški splošni bolnišnici so letos obravnavali že 49 primerov bolezni, od tega je bolnišnično zdravljenje potrebovalo 37 pacientov.
Po zadnjih podatkih NIJZ je bilo do zdaj v Sloveniji laboratorijsko potrjenih 311 primerov mišje mrzlice (strokovno imenovana hemoragična mrzlica z renalnim sindromom) – od tega največ v goriški statistični regiji (125), kar je veliko več kot v preteklih letih. Bolezen povzročajo hantavirusi v mišjih izločkih, ki se na človeka prenašajo z vdihavanjem. Virus se ne prenaša s človeka na človeka ali prek drugih živali; razen, denimo, z božanjem mačje dlake, na kateri je prah z mišjimi iztrebki, in vnosom onesnaženih rok v usta. Okužimo se predvsem na gozdnih, poljskih in vrtnih površinah ali pri čiščenju dolgo časa zaprtih prostorov.
»Gre za pravo epidemijo mišje mrzlice. Prve primere smo potrdili že konec marca, od maja pa opažamo veliko povečanje števila okužb, pri čemer le malo pacientov, ki smo jih obravnavali, ni potrebovalo bolnišničnega zdravljenja,« povedo v Splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca Nova Gorica. Prevladujejo pacienti v starosti od 20 do 70 let, okuženih otrok je zelo malo. Opozarjajo, da je treba paziti na zaščito pri domačih opravilih, kot je čiščenje prostorov, kjer so lahko prisotne miši oziroma njihovi iztrebki (shrambe, kleti, skednji in podobno), pri čemer je pri pričakovanem dviganju prahu priporočena uporaba zaščitne maske in očal. Na NIJZ odsvetujejo tudi pitje vode iz izvirov v naravi in poležavanje oziroma posedanje na golih tleh. Med gozdarji se je bolezen razširila predvsem pri spravilu lesa, kjer so prišli v stik z mišjimi iztrebki ali mišjimi gnezdi.
Zdravijo le simptome, zdravila ni
Za bolezen, ki se kaže z visoko temperaturo in glavobolom – lahko pa jo spremlja tudi pordelo oko in koža, nadaljuje pa tudi s težavami pri uriniranju in začasni okvari ledvic – ni zdravila. Zdravijo le simptome, predvsem z analgetiki, včasih je potrebna tudi infuzija ali dializa. Tatjana Frelih z novogoriške NIJZ poudarja, da se diagnosticiranje bolezni ponekod podaljša tudi zato, ker paciente najprej testirajo na covid-19 in nato čakajo na rezultate, testiranje za mišjo mrzlico pa opravijo naknadno.
Večjo populacijo miši letos strokovnjaki povezujejo s cvetenjem bukve, ki je bilo lani še posebno obilno, to pa je tudi glavna hrana za miši v gozdu. Delno je k večjemu preživetju miši vplivala tudi mila zima. Po pričakovanjih bo – tako kot vsako leto – ta težava vrh dosegla julij a in se nato začela zmanjševati. Na NIJZ bolj kot uporabo strupov priporočajo različne mišje pasti, sicer se strup lahko prenese tudi na druge živali ter v okolico.
Miši turistov niso pregnale
»Miši je toliko, kot jih še nismo imeli,« pove Viljam Kvalič, direktor Zavoda za turizem Dolina Soče. Najbolj so po njegovih besedah prizadeti avtokampi. O težavah so obvestili tako tolminsko občino kot komunalo, vendar se po sogovornikovih besedah razmere izboljšujejo že po naravni poti – mišji plenilci so, seveda, mačke, pa tudi kače, ki jih je v okolju tudi vse več. »Borimo se na vse načine,« so povedali v enem od kampov v Posočju in potarnali nad neodzivnostjo javnega komunalnega podjetja. »Naša naloga je vzdrževanje kanalizacijskih in vodovodnih poti ter čiščenje cest, čistilnih naprav in odvoz odpadkov. Pri prvih dveh gre večinoma za zaprte sisteme, kjer miši nismo opazili, pri čiščenju cest, kjer se dviguje prah, pa je obvezna uporaba mask FFP2 in rokavic. Imamo enega zaposlenega, ki je zbolel za mišjo mrzlico, vendar menimo, da se ni okužil na delovnem mestu,« poudari direktor tolminske komunale Berti Rutar.
»Težave smo imeli predvsem pred dvema tednoma, zdaj je najhujši val mimo,« omeni Peter Della Bianca iz Kampa Korita ob Soči. Pravi, da so njihovi gostje razumeli, da gre za naraven pojav, ki kot tak tudi izgine. Po trditvah Tine Novak Samec, direktorice Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, pri njih množičnega pojava miši niso zaznali.
• Pojav miši in mišje mrzlice je letos še posebno izrazit.
• Potrjenih je več okužb kot prej v štirih letih skupaj.
• To je naravni pojav, a velja previdnost pri opravilih in izletih v naravi.
Razširjenost mišje mrzlice v Sloveniji število primerov po letih desetletno povprečje Število primerov po regijah