Izplačilo preživnin
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je junija upravičencem, ki jim pripada nadomestilo preživnine, skupno izplačal 292.786 evrov. »Gre za 2574 upravičencev oziroma 3238 otrok, ki jim pripada določena preživnina, a je preživninski zavezanci ne plačujejo oziroma je ne plačujejo redno,« so sporočili iz sklada. mestilo preživnine uvesti postopek izvršbe, saj je preživninski zavezanec dolžan plačevati preživnino. Menimo, da je izjema zgolj, ko preživninski zavezanec nima sredstev in bi bila izvršba neuspešna, zaradi česar je nesmiselna,« je povedala predsednica ZPM Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin.
»Prav je tudi, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev preživnina ne upošteva kot dohodek, če je upravičenec ne prejema. To trenutno že velja, vendar nekateri centri za socialno delo zakonodajo napačno interpretirajo in preživnine kot dohodka ne upoštevajo zgolj, če je uvedena izvršba. Zakon namreč našteva zgolj primere dokazov, ne pa izključnih dokazov, s katerimi je mogoče dokazati neprejemanje preživnine,« je povedala Anita Ogulin.
Za odvetnika nimajo denarja
Po njihovih izkušnjah se starši za vložitev izvršbe odločijo, a je obrazec za izterjavo preživnine zapleten.
Velikokrat ga ne znajo izpolniti in zato obupajo že pred vložitvijo predloga, ali pa kasneje, ko prejmejo sklep za dopolnitev izvršbe. »Se pa zgodi, da se starši ne odločijo za izterjavo neplačane preživnine tudi zaradi strahu pred posledicami, na primer nasiljem v družini. Tem staršem nudimo pomoč in podporo, če se le obrnejo na nas,« je povedala direktorica celjskega centra za socialno delo Olga Bezenšek Lalić in na vprašanje, ali imamo v državi učinkovit nadzor nad plačevanjem preživnin, odgovorila, da sta spremljanje pravočasnosti plačila preživnine in skrb za njeno izterjavo dolžnost starša, ki starševsko skrb opravlja vsak dan.
»Starš, ki že tako prevzame nase večino skrbi za otroka, mora voditi ustrezne postopke proti drugemu staršu, kar je velikokrat stresno in psihično naporno, če starš pooblasti odvetnika, pa tudi drago. Morda bi veljalo razmisliti, da bi država prevzela vodenje teh postopkov (podobno kot pri rejništvu – npr. državno pravobranilstvo) z namenom zagotavljanja pravice otrok do preživljanja,« meni direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.