Devetošolci so za zabavo skakali na tire

Nepremišljenost Koprski policisti so obravnavali skupino 12 otrok, ki je konec šolskega leta proslavila z nevarno igro

Mladoletniki so po podatkih policije v ponedeljek v poznih večernih urah na Bivju, pred Dekani pri Kopru, proslavljali konec šolskega leta. Zabavo so si popestrili z zelo nevarno igro – »izziv« je bil skok na železniške tire, medtem ko se je približevala vlakovna kompozicija. Eden od vlakov je zaradi tega moral sunkovito zavreti in ustaviti. Policisti so obravnavali 12 otrok, nekaj naj bi se jih razbežalo. Po informacijah, ki smo jih pridobili neuradno, so to bili devetošolci.

Mladoletnike bodo zaradi domnevne kršitve zakona o varnosti železniškega prometa obravnavali še na inšpektoratu za infrastrukturo. Z dopolnjenimi 14 leti so tudi že kazensko odgovorni. Na koprski policijski upravi so poudarili, da bolj kot kazen velja poziv, naj se mladi zabavajo tako, da ne izzivajo sreče z nevarnimi dejanji, ki lahko vodijo v hude poškodbe ali celo smrt. Spomnimo, da se je v začetku letošnjega leta v Mariboru zgodila tragedija, v kateri je izgubilo življenje dekle, ki se je s prijateljico fotograiralo med tiri, nato pa jo je zbil vlak.

Ne pričakujejo slabega izida

»Velikokrat se pokaže, da mladostnik, ki se tvegano vede, ne pričakuje, da se bo zanj slabo končalo. To naredi v želji po samopotrditvi, dokazu pripadnosti skupini, vznemirjenju, ugodju ali sprostitvi,« je povedal Cveto Kokalj, inšpektor koprskega sektorja kriminalistične policije. Po njegovih besedah je nagnjenost k tveganju tudi posledica delovanja mladostnikovih možganov, ki se še razvijajo do 24. leta in delujejo drugače kot možgani odraslega. Če pri tem uživa še alkohol ali druge psihoaktivne substance, se verjetnost za tvegano vedenje še poveča. »Govorimo o obdobju, ko je mnenje vrstnikov pomembnejše od tega, kaj mislijo starši in vzgojitelji, a to ne pomeni, da zadnji niso pomembni. Prav ti se morajo odzvati, a ne z moraliziranjem – to navadno ne pade na plodna tla –, ampak z jasno izraženim mnenjem in predstavljenimi posledicami. Najbolje je, če se starši pri tem oprejo na lastne izkušnje in spoznanja iz mladosti,« je opozoril.

Mladostniški »izzivi«, kot so različne »rulete«, denimo, vožnja skozi rdečo luč ali kakršnokoli drugo neprimerno obnašanje v prometu, pa tudi skakanje pred vlak, niso nova iznajdba. Pri mladostnikih so močno poudarjene čustvene reakcije. Najbolj so ogroženi tisti, ki imajo slabo samopodobo, so socialno izolirani in svojim težavam niso kos

– morda tudi zato, ker izhajajo iz disfunkcionalnih družin in se zato nikjer v družbi ne počutijo sprejete, je nadaljeval. »To je bilo očitno tudi pri tako imenovanih spletnih izzivih, kjer gre za posnemanje določenih objav na družabnih omrežjih. Lahko da gre za zabavno in na videz neškodljivo početje, vendar se za tem ponekod skriva tudi medvrstniško nasilje oziroma izsiljevanje,« je omenil. Kokalj, ki že vrsto let sodeluje s šolami pri različnih preventivnih aktivnostih, je prepričan, da bi se morali o težavah – in tudi o tem, kako jih reševati – še več pogovarjati, a žal znotraj zapolnjenih učnih načrtov za kaj takega zmanjka časa.

Vpliv zaprtja šol in omejenih stikov

Ali na ta dogodek lahko gledamo tudi v kontekstu nenavadnega leta, ki je za nami, saj je bilo druženje med mladostniki, ki niso hodili v šolo, precej omejeno? Kokalj je odgovoril, da so zaradi komunikacije, ki je potekala predvsem po spletnih kanalih, zaznali več spletnega medvrstniškega nasilja. Ko so se otroci končno vrnili v šole, so izbruhnile tudi nekatere napetosti, ki jih prej v živo niso mogli izraziti.

Izrazito povečanje stisk med mladostniki in njihovimi družinami so v tem času zaznali tudi v svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Kopru. »Otroci potrebujejo socialne stike, brez teh lahko izgubijo tudi osnovno presojo, kaj je prav in kaj ne,« je povedala Dorotea Kralj. Navedla je, da je spodrsnilo tudi družinam, ki so sicer povsem funkcionalne. »Izgorelost se pozna tudi nam, ki se s temi stiskami ukvarjamo. Na ljubljanski psihiatriji, kjer se spoprijemajo z najtežjimi primeri, že nekaj časa ne zmorejo pokriti vseh potreb,« je dodala.

»Moram reči, da je zaključek šolskega leta minil precej mirno,« je zagotovila ravnateljica Osnovne šole Koper Ingrid Poropat, ki ni bila obveščena, da bi se dogodek zgodil med njihovimi učenci. Enako je povedala Selina Lešek, ravnateljica Osnovne šole Dekani, ki je poudarila, da pri pouku poudarjajo preventivno delovanje in ozaveščanje o nevarnostih, s katerimi se otroci lahko srečujejo. »Rada bi poudarila, da morajo tudi starši prevzeti svoj del odgovornosti in ta čut privzgojiti otrokom,« je podčrtala.