Omejitev obiskov in ugodnosti velik udarec za zapornike
Sistem v zaporih Prekinitev kazni in predčasni odpust kot ukrepa za zmanjšanje širjenja covida-19
Epidemija novega koronavirusa je (bila) velika preizkušnja tudi za obsojence, pripornike in zaposlene v slovenskih zaporih. Znano je, da se virus najbolj širi v notranjih prostorih, dodatna težava pri preprečevanju širjenja covida-19 je prezasedenost zaporov. Že ob lanski razglasitvi epidemije so na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) začeli izvajati preventivne ukrepe in sledili priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Zaprte osebe in zaposlene ves čas dodatno spodbujamo in opozarjamo na preventivne ukrepe, s katerimi lahko vsakdo pripomore k ohranjanju zdravja,« so nam pojasnili na upravi.
Ukrepi za krizne razmere
»Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v prizadevanju za ohranjanje in zaščito zdravja zaprtih in zaposlenih skrbno spremlja epidemiološke razmere v državi in v posameznih lokalnih skupnostih ter v sodelovanju z zdravstveno stroko izvaja ukrepe za preprečitev širjenja covida-19 v vseh zavodih. Ukrepe sprejemamo skladno z načelom postopnosti in sorazmernosti, določeni so v načrtu izvajanja ukrepov v kriznih razmerah epidemije novega koronavirusa,« pravijo na Ursiksu.
Od 15. marca lani do 1. julija letos sta za covidom-19 zbolela 202 zapornika ali pripornika (povprečno je bilo takrat skupaj okoli 1100 zapornikov) ter 261 zaposlenih v zaporskem sistemu. Podatkov, koliko od teh se je okužilo na delovnem mestu, nimajo.
V življenje zapornikov in pripornikov sta najbolj zarezala ukrepa omejitve obiskov in podeljevanja zunajzavodskih ugodnosti oziroma prostih izhodov. Da bi se okužbe čim manj širile, so nekaterim začasno podelili »ugodnosti«. Ob prezasedenosti zaporskih kapacitet so po dobrih izkušnjah iz prvega vala epidemije v drugem ravnali podobno.
»Skladno z zakonom o začasnih ukrepih za ublažitev in odpravo posledic covida-19 smo sprejemali ukrepe za sproščanje prezasedenosti zaporov: prekinitev zaporne kazni, predčasni odpust s prestajanja kazni zapora, sodišča pa obsojencev začasno niso pozivala k nastopu kazni. Na posameznih lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora so s temi ukrepi lahko učinkoviteje uresničevali cilj preprečevanja širjenja virusa,« pravijo na Ursiksu.
Podobno tudi na tujem
Podobne ukrepe za zmanjšanje prezasedenih zaporskih kapacitet so med epidemijo sprejele tudi nekatere druge države članice
Sveta Evrope. Njihovo poročilo, objavljeno na začetku novembra 2020, Slovenijo posebej omenja kot edino državo, ki je v prvem valu epidemije do 15. junija 2020 vse obsojence, ki so bili na začasni prekinitvi prestajanja zaporne kazni, že pozvala k nadaljnjemu prestajanju kazni.
V prvem valu epidemije so na prekinitev prestajanja zaporne kazni poslali 214 obsojencev, 79 jih je šlo na predčasni odpust. V drugem valu je bilo predčasno odpuščenih 131 ljudi, na prekinitvi prestajanja zaporne kazni pa sta bila 102 obsojenca. Konec marca letos je ta ukrep prenehal, zato so obsojenci domačo posteljo spet zamenjali za zaporniško žimnico. Težav z vračanjem oziroma pobegi, ko so bili zaporniki začasno na prostosti, niso imeli, saj so se prav vsi vrnili v zapor. Čas prekinitve se jim ne šteje v čas prestajanja zaporne kazni.
Širjenje virusa v zaporskem sistemu preprečujejo s klasičnimi ukrepi, saj zaposleni pri vseh stikih z zaprtimi uporabljajo zaščitne maske. Te so za zaprte osebe obvezne tudi ob obiskih, spremstvih in drugih izhodih iz zavodov za prestajanje kazni zapora. Maske jim zagotavljajo v zaporih.
Pilotni projekt videopovezave
Ob poslabšanju epidemiološke slike so v zavodih sproti presojali ukrepe, povezane z izvajanjem obiskov, na katere pa je močno vplivala prepoved prehajanja občinskih meja.
Po načelu sorazmernosti in postopnosti ter glede na prostorske in druge možnosti v zavodih še vedno sprejemajo omejitve ob obiskih, kot so obvezno nošenje maske, zmanjšanje števila obiskovalcev ob obisku na eno osebo, izvajanje obiskov za stekleno pregrado, v nekaterih zavodih pa obiskov sploh niso preklicali.
»Zaprte osebe za ohranjanje stikov z zunanjim svetom v tem času spodbujamo k uporabi drugih možnosti, kot so dopisovanje in telefonski stiki, zato smo zaprtim zagotovili telefonske vrednostne kartice, s svojci pa so v okviru pilotnega projekta lahko komunicirali tudi po videopovezavi na skypu,« pravijo na Ursiksu.
Obiskovalce še naprej pozivajo, naj v primeru bolezenskih znakov ne prihajajo na obisk v zavode za prestajanje kazni zapora in tako preprečijo širjenje okužb ter naj bodo z zaprtimi v stiku predvsem po telefonu.
Cepljeni nimajo ugodnosti
• Zapori so bili zaradi prenatrpanosti pred veliko preizkušnjo.
• Stroka poudarja pomembnost precepljenosti zapornikov.
• Cepljenje poteka v sodelovanju z zdravstvenimi domovi.
Za izhod iz epidemije stroka poudarja pomembnost zadostne precepljenosti prebivalstva, tudi zapornikov. »Cepljenje je bilo v zaporih in prevzgojnem domu organizirano v povezavi z zdravstvenimi domovi, ki oskrbujejo posamezne lokacije. Letos so do 1. junija cepili 358 zaprtih in priprtih od skupaj 1331, kolikor jih je bilo pred nekaj dnevi, in 363 zaposlenih v zaporskem sistemu. Cepljenje je prostovoljno, vodstva zaporov pa poskušajo čim bolje informirati o njegovi pomembnosti, da bi med ljudmi na prestajanju kazni povečali interes, pravijo na Ursiksu. Cepljeni posebnih ugodnosti nimajo, pripomorejo pa k vzpostavljanju okolja, kjer bo manj omejitev zaradi širjenja bolezni.