Osramočene in poražene vladne sile se umikajo iz Tigraja
Etiopija Velik vojaški preobrat na severu države je bil le vprašanje časa
Tigrajske obrambne enote – še pred kratkim imenovane Osvobodilna fronta tigrajskega ljudstva – v celoti obvladujejo prestolnico zvezne države na severu Etiopije. Podobno velja za velik del Tigraja, ki so ga – priznanje docela ponižujočega vojaškega poraza, ki ga je predsednik etiopske vlade Ahmed Abi v ponedeljek nadgradil z razglasitvijo enostranskega premirja – vladne sile po sedmih mesecih brutalnih vojaških spopadov na hitro in v tišini v zadnjih nekaj dneh zapustile s sklonjeno glavo.
Po poročanju očividcev so Mekele, prestolnico Tigraja, včeraj zapustili še zadnji pripadniki etiopske vladne vojske, ki je novembra lani v veliki ofenzivi – posledici odpovedanih volitev, političnih čistk in obračuna predsednika vlade Abija z Osvobodilno fronto tigrajskega ljudstva (TPLF), ki je dolgo s trdo roko vodila državo – s pomočjo enot iz sosednje Eritreje prevzela oblast nad ključnimi urbanimi središči v tej severni zvezni državi. Tigrajci so vladno razglasitev enostranskega premirja sicer nemudoma razglasili za – šalo.
Umikajoči se vojaki, policisti in uradniki, pripeljani iz Adis Abebe – začasni upravitelji, ki so imeli med lokalnim prebivalstvom status okupatorjev –, so na avtobuse in tovornjake nalagali tudi veliko ukradenega blaga, hkrati se je ena izmed vladnih enot ustavila na lokalnem sedežu Združenih narodov, kjer so uslužbencem med grožnjami in razbijanjem
Ahmed Abi, Nobelov nagrajenec za mir leta 2019, se je z začetkom vojne proti Tigrajcem zakockal. Skoraj gotovo nepovratno.
prekinili medmrežne in telefonske povezave.
Pričakovan obrat, ki se je v Tigraju dolgo pripravljal, se je zgodil po nedavnem vladnem bombardiranju Topoge, kjer je bilo ubitih več deset ljudi. Tigrajske obrambne sile, ki so se lani jeseni med vladno ofenzivo razpršile, so se v zadnjih tednih, čakajoč na pravi trenutek za napad, poenotile in pripravljale na maščevanje. Ne pozabimo: zaradi ofenzive vladnih sil je v sosednji Sudan, ki je ob Eritreji eden od zunanjih igralcev stopnjujočih se napetosti v Etiopiji in nasploh na Afriškem rogu, zbežalo okoli 65.000 Tigrajcev. Po podatkih ZN je bilo po zvezni državi razseljenih najmanj milijon ljudi.
Ključna podpora lokalnega prebivalstva
Oblasti v Adis Abebi so dolgo omejevale tudi dostop do humanitarne pomoči – tako dolgo, da je na širšem območju zavladala lakota. Tudi to je – ob številnih vojnih zločinih tako etiopskih vladnih sil kot njihovih nenavadnih zaveznikov iz Eritreje in etnične milice iz sosednje zvezne država Amhara – opazno prispevalo k odločilnemu dvigu podpore lokalnega prebivalstva, ki se je množično postavilo za tigrajske obrambne enote in jim tako omogočilo, da so ponovno prevzele nadzor nad velikim delom svoje domovine. V tem kontekstu je treba razumeti tudi napoved vodilnih tigrajskih vojaških (in političnih) poveljnikov, da se ne nameravajo ustaviti – da bodo osvobodili celoten Tigraj. »Naredili bomo vse, kar je treba, da bomo zavarovali Tigraj. Če bomo zato morali marširati do Asmare, bomo to storili. Če bo treba marširati do Adis Abebe, prav tako. Na mizi so vse opcije,« je bil v torek jasen tiskovni predstavnik tigrajskih obrambnih sil Getačev Reda.
Pričakovati je, da bodo ponovno oživljene tigrajske oblasti – tudi zaradi nedavnih parlamentarnih volitev v Adis Abebi in drugod po državi – kmalu razglasile neodvisnost. Ob političnem kaosu in naraščajočih napetostih ter tudi zapletenih regionalnih odnosih tu velja omeniti dogajanje okoli velikega jezu etiopske renesanse na Modrem Nilu. To za Etiopijo, ključno državo regionalne stabilnosti, nikakor ni dobra novica. Ahmed Abi, Nobelov nagrajenec za mir iz leta 2019, se je z začetkom vojne proti Tigrajcem zakockal. Skoraj gotovo nepovratno.