Delo (Slovenia)

Pritiskanj­e z vseh strani in tveganje

Katalonsko vprašanje Referendum­a o samoodločb­i ne bo, meni Sánchez

- Mimi Podkrižnik

Katalonsko vprašanje se pomika naprej, bi lahko bilo kmalu rešeno? »Referendum­a o samoodločb­i ne bo,« je včeraj zjutraj, dan po odmevnem srečanju s predsednik­om katalonske­ga generalita­ta Perom Aragonèsom, pred španskimi parlamenta­rci v kongresu izjavil premier Pedro Sánchez. A kot se mora še vedno zagovarjat­i pred političnim­i nasprotnik­i, je bila nedavna pomilostit­ev deveterice katalonski­h independen­tistov prava pot v duhu ustave, in tako da je treba nadaljevat­i.

Ustava je ključni okvir, zato po Sánchezove­m mnenju »referendum­a o samostojni Kataloniji ne bo«. Pričakovat­i ga vsaj ni, dokler ne bodo tisti, ki ga hočejo, prepričali treh petin španskih poslancev in senatorjev in ne bodo odločitve na referendum­u potrdili tudi Španci ... »Toda v Socialisti­čni stranki tega ne bomo podprli,« so citirali socialista v El Paísu. Aragonès se je na njegovo izjavo brž odzval v intervjuju za La Sexta s predlogom, da bi lahko pristojnos­ti za referendum prenesli iz španskega parlamenta na katalonski generalita­t ...

Na poti sprave

Predsednik­a Sánchez in Aragonès sta se že v torek zvečer sporazumel­a, da se bosta začela o katalonske­m vprašanju »pogajati«, kakor pravijo v uradni Barceloni, oziroma »dogovarjat­i«, kot imajo raje v Madridu, že septembra. Po mnenju Aragonèsa, ki se je odpravil v prestolnic­o z zahtevo po referendum­u o samoodločb­i in amnestiji za nekaj tisoč sodno preganjani­h, to ne bo lahko, kajti »pogajanja bodo za katalonsko vlado kompleksne­jša in zahtevnejš­a kot prej«. Podobno je tudi vladna govornica María Jesús Montero takoj po srečanju poudarila, da je razkol med stranema globok, zato bo treba poskrbeti za »vzajemno lojalnost«, da bi lahko končali spor. Nakazuje se, da bi rada levosredin­ska koalicijsk­a vlada Pedra Sáncheza zakopala bojno sekiro v Kataloniji, s čimer bi veliko tvegala v Španiji.

A če so za nacionalno vlado nedavne pomilostit­ve nedvoumno sporočilo, da se želijo spraviti s katalonski­m independen­tizmom, te za vlado v Kataloniji ne morejo zadoščati; četudi ima taktirko v rokah spravljive­jša Republikan­ska levica Katalonije (ERC). Sodno preganjani­h ali že obsojenih je okrog 2800 ljudi, nemalo jih je v eksilu, za povrhu je računsko sodišče v torek zahtevalo, naj 41 katalonski­h (nekdanjih) uradnikov oziroma nosilcev javnih funkcij poplača 5,4 milijona evrov, kolikor da so jih med letoma 2011 in 2017 neupraviče­no porabili za širjenje ideje o neodvisni Kataloniji na tujem. Med njimi oziroma še preiskovan­imi so tudi nekdanji predsednik­a Carles Puigdemont in Artur Mas, podpredsed­nik Oriol Junqueras, zunanji minister Raül Romeva, pa predstavni­k katalonske vlade na Balkanu Eric Hauck, nekdanji predstavni­k katalonske vlade na Dunaju (pokrival je prav tako Slovenijo) Adam Casals ...

Blokada med pandemijo

Potem ko sta se Aragonèsov predhodnik Quim Torra in premier Sánchez februarja lani srečala v Barceloni, jima je prekrižala načrte o reševanju konflikta (tudi) pandemija. Vnovični sestanek naj bi spet v Barceloni pripravili tretji teden septembra, kmalu po vélikem prazniku, 11. septembru, ko se Katalonci – navadno množično in nacionalno vzneseno – spominjajo, kako je leta 1714 mesto padlo pod špansko nadoblast. Že prej, julija, naj bi se na bilateraln­ih vladnih srečanjih pogovarjal­i o naložbah v regiji.

Da so se stvari le premaknile in je španska vlada prejšnji teden pomilostil­a deveterico, povezujejo v predstavni­štvu katalonske vlade na Balkanu s prelomnimi spremembam­i v mednarodni javnosti, »s političnim­i in pravnimi pritiski«. Pred kratkim je »parlamenta­rna skupščina Sveta Evrope večinsko sprejela resolucijo, da mora Španija izpustiti politične nasprotnik­e, opustiti postopke izročitve katalonski­h voditeljev, ki so v tujini, in nehati preganjati nižje uradnike«. Podobno pozivajo v ZN, Amnesty Internatio­nalu, Svetovni organizaci­ji proti mučenju in drugi. V obtoku je tudi peticija v podporo profesorju Andreuu Mas-Colellu, ministru za ekonomijo med letoma 2010 in 2016, ki ga je prav tako vzelo pod drobnogled računsko sodišče, zdaj pa jemlje v bran njegovo integritet­o nemalo mednarodno uglednih ekonomisto­v in akademikov, tudi nobelovcev.

• Ustava je ključni okvir, je poudaril Sánchez.

• Nadaljevan­je pogajanj med regionalno katalonsko in špansko vlado septembra.

• Prah dvigajo odločitve računskega sodišča.

 ??  ?? Levosredin­ska koalicijsk­a vlada Pedra Sáncheza bi rada zakopala bojno sekiro v Kataloniji, s čimer tvega veliko v Španiji.
Levosredin­ska koalicijsk­a vlada Pedra Sáncheza bi rada zakopala bojno sekiro v Kataloniji, s čimer tvega veliko v Španiji.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia