Neodzivnemu podjetju talenti uidejo drugam
Perspektivni kadri Globalna bitka za talente od delodajalcev zahteva proaktivnost in hitre odločitve
Bolj kot kdaj prej države in podjetja za okrevanje po pandemiji ter prehod na zeleno in digitalno potrebujejo nadarjene zaposlene. Zagotoviti pa jim morajo okolje, v katerem bodo lahko svoj potencial usmerjali v kreativnost in inovativne ideje spreminjali v nove izdelke ter storitve.
Kako talente pritegnejo in zadržijo globalno privlačni delodajalci, so analizirali v Društvu v tujini izobraženih Slovencev VTIS z obsežno raziskavo med svojimi člani. Namen publikacije, ki so jo izdali, je na podlagi primerov dobre prakse ponuditi vpogled v to, kako se izziva lotevajo globalno prepoznavna in ugledna podjetja. Torej, s čim v resnici tekmujejo slovenska podjetja v vse bolj globaliziranem bazenu talentov, »podati želimo tudi paleto idej, ki jih lahko že jutri uporabijo za uspešnejše privabljanje in zadrževanje talentov«, je pojasnila Kristi Hodak, predsednica društva VTIS, ki je soavtorica zbornika skupaj s Timotejem Homarjem, Blažem Kranjčevim, Dono Pavlin in Bojano Selinšek. Spomnila je, da je misija društva spodbujati in omogočati sodelovanje med Slovenijo in tujino na področju znanosti in gospodarstva ter opozarjati glavne odločevalce na problematiko in zakonske ovire pri kroženju znanja.
Pomembno vlaganje v razvoj
Talenti od potencialnih delodajalcev med drugim pričakujejo proaktivnost, celosten pristop privabljanja, prilagodljiv zaposlitveni proces, odzivnost. Kot je povedal intervjuvanec, ki je zdaj kot programer zaposlen v visokotehnološkem podjetju v Nemčiji, se je pred nekaj leti zanimal za zaposlitev pri nekem slovenskem podjetju. Medtem ko tu ni dobil nobenega zagotovila, so mu pri Amazonu ponudili zaposlitev čez leto dni.
Analiza dobrih praks v podjetjih, v katerih delajo anketiranci, je pokazala, da jih več kot 90 odstotkov omogoča in spodbuja neprestano profesionalno rast, le malo manj jih ima kulturo dostopnega vodstva. Pri skoraj vseh gre za podjetja, ki so prepoznana kot najboljša na svojem področju. To se izkaže kot zelo pomemben dejavnik pri privabljanju kadrov, pri zadrževanju pa spodbujanje poklicnega razvoja in možnost fleksibilnega delovnega časa.
Pomembnost fleksibilnega delovnega časa
Za večjo konkurenčnost podjetij v Sloveniji v boju za talente in njihovo zadrževanje VTIS na podlagi raziskave ugotavlja, da bi morali največ pozornosti nameniti fleksibilnemu delovnemu času, ravnotežju med delom in prostim časom ter spodbujanju kulture dostopnega vodstva. Osredotočati bi se morali na rezultate in ne število opravljenih ur, omogočati delo od doma in delo za skrajšan ali polovični delovni čas, pojasnjujejo na podlagi primerov dobre prakse v tujini. »Vodja začne dan z dobro jutro, vpraša, ali bo kdo kavo, čaj, pride na skupna kosila ... Nimaš občutka, da ga kdaj motiš, vedno ti je na voljo. Organizira tudi skupno božično večerjo na svojem domu,« je odnos z vodjem opisala specialna pedagoginja, ki dela v Veliki Britaniji. Pomembno je, da je vodstvo dostopno, da se vlaga v usposabljanja vodij in menedžerjev, da v podjetju dosledno in neprestano zbirajo predloge zaposlenih za izboljšave ter da uporabljajo povratno mentorstvo.
»Pomembno je, kakšen občutek pusti delodajalec v pogovoru s potencialnim novim sodelavcem. Da je odziven in ne, da kandidata pusti čakati, da je prilagodljiv in se je pripravljen pogajati,« so še pojasnili avtorji raziskave in znova opozorili na izziv, da Slovenci, ki odidejo na študij v tujino, včasih težko pridejo do informacij o priložnostih v Sloveniji. Ki pa zagotovo obstajajo. To potrjuje zanimanje za priložnosti v določenih podjetjih kot tudi zaposlitve, ne nazadnje, kot je poudarila Kristi Hodak, se čedalje več podjetij zanima za sodelovanje z društvom, prek katerega lahko vzpostavijo stik s kadri v tujini.