Javni dolg prvič čez mejo 40 milijard
Javne inance Konec prvega četrtletja se je delež javnega dolga v BDP povzpel na 86 odstotkov
Slovenija je letos zgodovinsko najbolj zadolžena, proračunski izdatki, zlasti za plače, pa na drugi strani letijo v nebo. Konsolidirani bruto dolg države je konec marca za 154 milijonov evrov presegel simbolično mejo 40 milijard evrov in tako znašal 86 odstotkov BDP, vsak prebivalec pa ima na grbi že skoraj 20.000 evrov javnega dolga, izhaja iz podatkov državnega statističnega urada (Surs). Dolg se je tako povzpel na rekordno vrednost, saj je, spomnimo, konec lanskega leta znašal še 80,8 odstotka BDP.
V primerjavi s stanjem ob koncu zadnjega četrtletja lani je javni dolg narasel za nezanemarljivih dve milijardi 725 milijonov evrov, v okviru tega pa se je povečal predvsem dolg iz naslova obveznic oziroma dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. »Velja spomniti, da je država v prvem četrtletju izdala obveznici RS 86 in RS 87, v skupni vrednosti dve milijardi 250 milijonov evrov,« so nam na vprašanje, kako ocenjujejo gibanje javnega dolga, pojasnili na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Na povečanje javnih izdatkov in dolga sektorja države so v letu 2020 in v prvem četrtletju 2021 po njihovi oceni »vplivali višji izdatki, v veliki meri povezani z ukrepi za zmanjševanje vpliva epidemije covida-19 na gospodarstvo, ki so pretežno namenjeni ohranitvi delovnih mest in obstoječega gospodarskega potenciala. Po podatkih MF je Slovenija leta 2020 za interventne ukrepe za preprečevanje posledic epidemije namenila 6,1 odstotka BDP. Ker se je velik del interventnih ukrepov ohranjal tudi v prvem četrtletju, medletno precej višji izdatki v prvem četrtletju letos niso presenetljivi,« pojasnjujejo na Umarju.
Trenutni javni dolg sicer nominalno in tudi v deležu v BDP presega številke, ki jih določa sprejeti Program stabilnosti 2021. V skladu z njimi naj bi letos javni dolg znašal 38 milijard 972 milijonov evrov (80,4 odstotka BDP), leta 2022 pa 40 milijard 859 milijonov evrov oziroma 79,6 odstotka BDP.
Doslej že dobri dve milijardi primanjkljaja
Država je sicer zaradi inanciranja protikoronskih ukrepov v prvem četrtletju 2021 ustvarila primanjkljaj v višini 969 milijonov evrov ali 8,3 odstotka BDP. Davčni prilivi so bili v prvem četrtletju 10,6 odstotka višji kot v istem četrtletju lani, izdatki države pa so se povečali še bolj, in sicer za 11,1 odstotka.
Še novejši, vsak dan osveženi podatki s spletne strani proracun. gov.si pa kažejo, da se je povečevanje primanjkljaja v drugem četrtletju še nekoliko pospešilo. Do 29. junija se je tako v državno blagajno zlilo za štiri milijarde 950 milijonov evrov prihodkov, na drugi strani pa so izdatki presegli sedem milijard evrov. V prvi polovici leta je tako primanjkljaj že presegel dve milijardi evrov. Očitno se Slovenija obilno zadolžuje tudi za izplačilo plač, saj je bilo zanje doslej porabljenih že dobrih 2,3 milijarde evrov oziroma kar 64 odstotkov za letos predvidenega denarja za te namene.