Povodni mož odnesel diplomatsko idilo
Predsedovanje svetu EU Uvod v šestmesečni projekt so zaznamovale napetosti med slovensko vlado in evropsko komisijo
Srečanje evropske komisije in slovenske vlade ob prevzemu predsedovanja svetu EU so vznemirjale nacionalne teme, povezane z vprašanjem financiranja STA, neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, povezovanje z iliberalno Madžarsko in druge stranpoti slovenske politike.
Napetosti med komisijo in vlado so privrele na plan med delovnim kosilom, se stopnjevale z delnim bojkotom uradnega fotografiranja, nato pa so se manifestirale še v skupnem nastopu predsednice komisije Ursule von der Leyen in slovenskega premiera Janeza Janše. »Zaupanje v trdne institucije, v neodvisno in učinkovito sodstvo, v svobodne, neodvisne in primerno financirane medije« so po besedah Ursule von der Leyen samo bistvo evropskega povezovanja. Izjava je bila jasno uperjena v slovensko predsedstvo in je zaokrožila obisk, ki ga bosta obe strani želeli čim prej pozabiti.
Komisija je prihod v Slovenijo izkoristila tudi za potrditev slovenskega načrta za okrevanje in odpornost po pandemiji. Ob tej priložnosti se je Ursula von der Leyen mudila v ljubljanski pediatrični kliniki. Postanek je bil povezan z načrtovanimi investicijami v zdravstvo, ki bodo financirane z evropskimi sredstvi. Po potrditvi dokumenta na svetu Evropske unije bo tako Slovenija dobila predhodno izplačilo 231 milijonov evrov.
Predsednica komisije se je srečala tudi s predsednikom Borutom Pahorjem, kolegij pa je obisk sklenil na Bledu z ogledom krstne uprizoritve baleta Povodni mož v koreografiji Edwarda Cluga.
Drugo slovensko predsedovanje svetu EU – tako kot med prvim leta 2008 je tudi tokrat na čelu vlade Janez Janša – se je začelo z vljudnostnim obiskom evropske komisije (EK). Obisk je bil enodneven, krajši od rutinskih obiskov te vrste, ki potekajo vsakega pol leta, ko nova članica prevzame predsedovanje. Forma in dolžina obiska nosita s sabo diplomatsko sporočilo, da so med slovensko vlado in EK napetosti, ki so dobro znane, odkar je marca lani Janša tretjič prevzel vodenje slovenske vlade.
Rdeča nit tako pogovorov med komisarji in vlado kot vprašanj domačih in tujih novinarjev je bilo stanje vladavine prava, znotraj tega pa konkretna problematika neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev in nefinanciranje javne službe Slovenske tiskovne agencije.
A kot se spodobi za gosta, ki pride na obisk, je EK s sabo prinesla darilo v obliki pozitivne ocene slovenskega načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti 2,5 milijarde evrov. Spomnimo, na slovenski program načrta za okrevanje je imela evropska komisija neuradno številne, občasno tudi ostre pripombe zaradi njegove neambicioznosti na področju digitalizacije in zelenega prehoda.
Diplomatsko o občutljivih temah
Na tiskovni konferenci, ki jo je uradni govorec slovenskega predsedovanja Domen Petelin označil za slavnostno, sta se tako Janša kot predsednica EK Ursula von der Leyen v svojih nagovorih dotaknila prioritet slovenskega predsedovanja. Te so po eni strani dobro znane, po drugi pa v veliki meri podedovane znotraj predsedujočega tria, ki vključuje Nemčijo, Portugalsko in Slovenijo.
Kot je značilno za šefinjo EK, se je občutljivih tem v odnosu z Janševo vlado lotila diplomatsko, a sporočilo je bilo mogoče jasno razbrati. »Vsako predsedstvo igra pomembno vlogo pri dosjejih, posvečenih vladavini prava. Naslednje poročilo bo prišlo proti koncu julija. Gre za ključen trenutek, saj moramo zaupati v trdne institucije, neodvisno pravosodje in svobodne ter ustrezno financirane medije,« je poudarila Ursula von der Leyen.
Janša je v komunikaciji s šefinjo komisije zavzel defenzivno diplomatsko držo. »Upoštevati moramo, da imamo v EU 27 članic z različno zgodovino. Če kdo misli, da so kršene kakšne evropske norme, imamo za to ustrezne institucije. O vladavini prava pa lahko odloča le sodišče,« je svoje načelno stališče o vladavini prava pojasnil Janša.
Obljuba, da bo vlada imenovala tožilce
Glede evropskih delegiranih tožilcev je von der Leynova pozvala Janšo, naj vlada imenuje tožilce, da se zavaruje poraba evropskega denarja. Janša pa ji je vrnil, da evropsko javno tožilstvo ni edini način nadzora nad evropskimi sredstvi. Vzpostavljen imamo konkreten sistem kontrol in nadzora tega denarja, je dejal in obljubil, da bo vlada imenovala delegirane tožilce. »Slovenija je suverena država in bo spoštovala lastno zakonodajo,« je še dodal in s tem poudaril svoj obrat v suverenizem in delno v evroskepticizem, kar sta dve glavni politični karakteristiki njegovega najtesnejšega političnega zaveznika v evropski družini, madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána.
Vrhunec slovenskega predsedovanja svetu EU bo vrh voditeljev EU z voditelji držav Zahodnega Balkana, ki bo potekal oktobra. »Tako kot Slovenija želi tudi komisija doseči napredek pri pogajanjih z Zahodnim Balkanom glede širitve,« je povedala Ursula von der Leyen. Janša je kot skupni izziv predstavil tudi konferenco o prihodnosti: »Slovenija se bo trudila, da bo ta razprava odkrita, da bo vključujoča, ne samo med vladami in institucijami EU, ampak da bodo vključeni vsi Evropejci.« Doslej vlada, ki predseduje svetu EU, ni pripravila še nobenega dogodka, ki bi vključeval izmenjavo predlogov o prihodnosti EU z lastnimi državljani, in takšnih ambicij ne kaže niti za naprej.
Projekt predsedovanja bo Slovenijo stal 80 milijonov evrov, pri čemer mnogi že dvigajo obrvi, ker da gre za ne dovolj pojasnjeno in neracionalno trošenje denarja. Večino napornega in vsebinskega dela v zvezi z drugim slovenskim predsedovanjem bo opravilo uradništvo, Janševa vlada pa že vnaprej napoveduje, da bo predsedovanje uspešno. Janša zaslug in prizadevanja slovenskega uradništva včeraj ni omenil niti z besedo.