Pozitivno, a lahko bi bilo bolje
Načrt za okrevanje in odpornost Komisija je potrdila slovenski dokument
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v Slovenijo prinesla tudi sporočilo, da je komisija potrdila slovenski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Po potrditvi dokumenta na svetu EU bo tako Slovenija dobila predhodno izplačilo 231 milijonov evrov.
Potrditev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost je še en korak na poti, da bo država lahko začela črpati 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. »Financiranje bo podprlo implementacijo pomembnih investicij in reform iz slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. To bo imelo ključno vlogo, da bo Slovenija iz pandemije covida-19 izšla močnejša,« so sporočili iz evropske komisije. Država bo 13 odstotkov vseh sredstev dobila v predplačilo, nato pa bo evropska sredstva prejemala glede na dosežene cilje in mejnike.
Bruselj: Slovenija dosega kriterije
Evropska komisija je v pregledu ugotovila, da je 42 odstotkov sredstev v slovenskem načrtu namenjenih podnebnim ciljem in 21 odstotkov za digitalno preobrazbo, s čimer država dosega evropske kriterije. Na področju zelenega prehoda v komisiji poudarjajo, denimo, naložbe v varnost pred poplavami, energetsko sanacijo stavb, razogljičenje transporta z investicijami v železniško infrastrukturo in boljšo preskrbo z vodo. Pri digitalizaciji pa so našteli krepitev digitalne pismenosti, boljšo povezanost in digitalizacijo zdravstva in drugih delov javnih služb ter gospodarstva.
Bruselj je še ugotovil, da se predvidene reforme in naložbe nanašajo na priporočila iz evropskega semestra iz let 2019 in 2020. Pri tem omenjajo reforme dolgotrajne oskrbe, zdravstva, pokojninskega sistema, trga dela, izobraževanja, raziskav, razvoja in inovacij, poslovnega okolja ter javnih naročil. »Načrt predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na slovenski gospodarski in socialni položaj,« so zapisali.
Stroka z mešanimi občutki
Občutki so mešani, je odločitev komisije pospremil ekonomist Mojmir Mrak: »Na eni strani sem zadovoljen in vesel, da je bil načrt sprejet, saj bo Slovenija lahko začela črpati del teh evropskih sredstev, ki so na razpolago. To pomeni, da bomo takoj na začetku dobili 13 odstotkov (nekaj več kot 200 milijonov) v obliki avansa, kar bo zagotovo zelo koristno tudi za naše javne finance. Na drugi strani pa lahko samo ponovim majsko napoved, da bi bil zelo presenečen, če bi bila evropska komisija kritična do tega našega dokumenta.«
Vzroka za odobritev sta po njegovem dva: »Po eni strani dokument izpolnjuje minimalne kriterije, vsaj 35 odstotkov denarja namenja za zelene cilje in 20 odstotkov za digitalno preobrazbo. Ob tem pa je bilo, kot je vlada sama povedala, več kot 40 sestankov na to temo z evropsko komisijo. Že tedaj sem dejal, da verjamem, da so dokument tako izpilili, da je formalno sprejemljiv. Koliko ta načrt res vključuje tovrstne prioritete, ki bi Sloveniji omogočile razvojni preboj, pa komisije ne zanima. To je naša domača zgodba in tu je moje mnenje še vedno, da tega preboja ta dokument ne zagotavlja oziroma ne gre v tej smeri, ampak gre bolj za način 'posel kot običajno',« je prepričan Mrak.
Za pametne naložbe nujno več preko kohezije
»Dobro je, da bo Slovenija končno lahko spet izvajala razvojne instrumente, ki jih zdaj ni bilo, je pa sestava financiranja premalo razvojno usmerjena. Potrditev evropske komisije pomeni, da z načrtom stopamo v smer druge najboljše rešitve,« je evropsko odobritev našega načrta pokomentiral ekonomist Peter Wostner.
Na razvojni strani smo bili po njegovem že zdaj šibki, recimo leta 2016 je Slovenija objavila razpis za financiranje razvojnih naložb v višini 55 milijonov evrov, ki je podprl devet programov, zdaj pa je v okviru tega načrta predvidenih le 20 milijonov za vsega štiri projekte. »Če združimo zdajšnje predvidene številke za vse razvojne namene (raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacija, podjetništvo in preusposabljanje) v načrtu za okrevanje in odpornost in v kohezijskih sredstvih, Slovenija ne bo pokrila niti luknje za nazaj v primerjavi z državami, s katerimi tekmuje, kaj šele v primerjavi z vodilnimi državami, ki jih želimo dohiteti.« Da bi pokrili zaostanke za državami, kot so Češka, Estonija in tudi Hrvaška, bi morali ta sredstva povečati za sto milijonov na leto, da bi dohitevali razvite države, pa za 180 milijonov evrov.
Slovenija se bo sicer razvijala, a manj kot druge države, ker bo pri vlaganjih zaostala, je dejal sogovornik in dodal, da je zato zanj »ključno sporočilo tega trenutka, da je načrt za okrevanje in odpornost potrjen, kar je dobro, ker lahko zaženemo te instrumente. Hkrati pa zdaj naredimo, kar lahko, znotraj kohezijske politike – in tam bistveno povečajmo sredstva za razvojne namene. Zavzel bi se za podvojitev tega deleža, ki znaša 16 odstotkov. Na vsaj četrtino, 25 odstotkov, bi morali povečati sredstva za te namene, da bi nadomestili zaostanek za državami, kot sta Češka ali Estonija, in vsaj približno ostali konkurenčni,« je poudaril Wostner.