Za povezovanje je potrebna predvsem volja
Jelica L. Lajovic, Iskratel Priložnosti za sodelovanje v skupno korist je še veliko, za to si moramo prizadevati
Povezovanje gospodarstva in šolstva v Sloveniji še ni na stopnji, ko bi lahko bili zadovoljni. Organizacije se znajdejo vsaka po svoje, proaktivnost se izplača, potrjuje Jelica L. Lajovic, izvršna direktorica za kadre in korporativno podporo v kranjskem Iskratelu. »Če so neka vrata zaprta, je treba najti drugo pot, da dosežeš cilj,« pravi. Iskratel je primer dobre prakse, povezujejo se na vseh ravneh in tudi neposredno z mladimi. Ugotavljajo, da mladi postajajo njihovi ambasadorji.
Iskratel je aktivno vpet v več projektov, ki povezujejo gospodarstvo z izobraževanjem. Pred kratkim ste končali enega od svojih projektov. Katere so prednosti tega povezovanja?
V Iskratelu se vključujemo v različne aktivnosti, pobude pa prihajajo z različnih oddelkov. Imamo sektor, ki se ukvarja z inovativnostjo in strateškim razvojem, ki je vključen v več projektov. Sama sem v zadnjem času zelo aktivna v strateškem svetu za spodbujanje podjetnosti v šolstvu. Smo skupina strokovnjakov iz šolstva in gospodarstva ter tudi posameznikov z močno razvito kompetenco podjetnosti. Nastala je z namenom, da poskuša uvesti kompetenco podjetnosti v šolstvo ter tako spodbujati mlade, da to kompetenco razvijajo. Za mlade bi to pomenilo lažji prehod na trg dela.
Za vas kot kadrovsko direktorico je sodelovanje z izobraževanjem pomembno tudi dolgoročno?
Res je. V podjetju smo pred nekaj leti razvili besedo VEZ, ki pri nas pomeni vedoželjnost-energijo- zaupanje. To so tri temeljne vrednote v Iskratelu. To VEZ smo potem prevzeli v svojo kulturo. Z njo želimo poudariti pomembnost sodelovanja, ki je tudi povezovanje med šolstvom in gospodarstvom. Zato je za nas zelo pomembno vključevanje v različne projekte, ki so povezani z mladimi ter spodbujanjem poklicev STEM in inženirstva. Pri organizaciji hackathonov ciljno naslavljamo vse generacije. Mladim postavljamo izzive z namenom prenašanja kompetenc iz gospodarstva, hkrati se kompetence seveda prenašajo tudi v obratni smeri, torej od mladih v gospodarstvo.
Smo člani in podporniki projekta inženirke in inženirji bomo. Tudi skozi ta projekt si prizadevamo, da bi čim več mladih izbralo inženirske poklice, pri tem pa k temu zelo močno spodbujamo tudi dekleta. Iniciativa Inženirke in inženirji bomo podeljuje tudi priznanja inženirska iskra. Skupina Iskratel je bila v sodelovanju s Strokovno tehniško gimnazijo Kranj prav v teh dneh nagrajena za inženirski izziv.
Kateri projekt, v katerem sodelujete, bi označili kot tistega z največjim učinkom in kateri vam je posebno blizu?
Zavedamo se, da je povpraševanje podjetij na določenih smereh študija na posameznih fakultetah res veliko. Zaradi tega iščemo vedno nove pristope, kako priti neposredno v stik z mladimi. Zelo uspešna kampanja je !N board, v kateri mladim omogočamo, da pridobijo menedžerske izkušnje in rešujejo kompleksne strateške izzive. Povabilo smo objavili kar na družbenih omrežjih in na koncu v program vključili sedem dijakov in študentov, ki zdaj delujejo kot nekakšen odbor, skupaj z vodstvom Iskratela. Obravnavamo zelo strateške teme in moram jih pohvaliti, da proaktivno delujejo, se zelo dobro pripravijo na predstavitve, z nami delijo ideje in rešitve, ki jih pripravijo. Vodstvo podjetja brez zadržkov posluša njihove predloge. Sodelovanje je res zelo dobro in s tem projektom se je pokazalo, kako pomembna je za organizacijo različna struktura ekip. Vključujemo jih tudi v izobraževanje za krepitev voditeljskih veščin in tako se lahko razvijajo tudi v vodenju.
Druga uspešna zgodba je štipendiranje, ki v zadnjem obdobju v Sloveniji ni bilo nekaj, kar bi posebej pritegnilo mlade. A nam je uspelo. V slabih dveh mesecih so se nam pridružili številni štipendisti. Pred tem smo veliko časa namenili razvoju blagovne znamke kot delodajalca. Najprej smo definirali vrednost naše blagovne znamke (ang. employee value proposition) in se vprašali, kaj lahko ponudimo mladim na trgu dela v zameno za njihove delovne rezultate in uspešnost.
Kaj ste poudarili?
Inovativnost, povezanost in vidnost, pomembno pa je bilo, da pokažemo, da to tudi živimo. Zato so številne kampanje v Iskratelu vezane na inovativnost, s povezanostjo pa smo želeli poudariti, da spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje in sodelovanje med več timi znotraj skupine. Verjamemo v raznolikost in da smo zaradi nje lahko boljši. Ne iščemo razlik med generacijami, ampak prednosti, ustvarjamo vplivne posameznike in jih povezujemo, na različne načine spodbujamo sodelovanje med njimi. Zato smo že pred izbruhom novega koronavirusa za najmlajše otroke naših zaposlenih organizirali poletno šolo inovativnosti, letos smo v mesecu inovativnosti za dijake kranjske srednje tehniške gimnazije pripravili inženirski izziv, projekte za študente, za osnovnošolce pa poseben nagradni natečaj. Pripravili smo zaposlitveni video, iz katerega je mogoče začutiti, kako je delati v Iskratelu, kako živimo, kaj ponujamo in kakšna je naša kultura.
Poudarila bi, da se nam zdi pomembno sodelovati z več generacijami mladih – in programe prilagoditi starostni skupini primerno – ter tudi s šolstvom in s ključnimi odločevalci na najvišji državni ravni.
Če primerjamo povezovanje med gospodarstvom in šolstvom v Sloveniji in tujini, imamo še veliko možnosti za izboljšanje. Obe strani s prstom kažeta druga na drugo. Zakaj je povezovanje tako zahtevno? Ali je to bolj vprašanje cone udobja?
Potrebna je predvsem volja. Res si je treba želeti povezovanja in v tem videti korist za obe strani, šele takrat smo pripravljeni na spremembe. Videti je treba skupni in sprejemljiv odgovor, zakaj so spremembe nujne, kako se jih bomo lotili in kaj vse naredili. Tu smo morda še vedno vsak na svojem bregu, tako da se potem vsakdo znajde po svoje. Tako se je zgodilo pri nas z že omenjenimi štipendisti. Na fakultetah so nam povedali, da je podjetij, ki se zanimajo za štipendiranje njihovih študentov, veliko in da nam ne morejo kaj dosti pomagati. Potem pa smo sami sprožili kampanjo in v dveh mesecih dobili kar 15 štipendistov. Proaktivnost se je izplačala. Če so neka vrata zaprta, je treba najti drugo pot, da cilj dosežemo. Pomembni so volja, načrt, ki vodi do želenih sprememb, veliko drznosti in zaupanja v zgodbo o uspehu. Gospodarstvo brez šolstva ne more, prav tako velja obratno. Preseči bomo morali svoj ego in pomisliti, kaj je dobro za družbo, našo prihodnost. Pogosto se izkaže, da se za egom skriva le strah …
Pred kratkim ste končali letos že Iskratelov mesec !Novativnosti, ki ste ga pred dvema letoma začeli
Odziv na naš prvi dogodek pred dvema letoma, ko smo en dan posvetili inovativnosti, je bil izjemen in prepoznan, zato je bila odločitev, da naredimo korak dlje, zelo lahka. Že lani je teden !Novativnosti potekal v času covida-19, v letošnjem mesecu !Novatovnosti pa smo program izobraževanj, namenjen širši javnosti, prilagodili hibridno. Ta dogodek generira veliko učinkov: povezujemo mlade, mlade z inženirskim svetom, pridobivamo nove ideje, ozaveščamo o pomembnosti inovativnosti za širšo družbo, izkazujemo pomembnost raznovrstnosti in povezovanja več generacij, naši sodelavci, ki delujejo kot mentorji, pa dobijo nov zagon in energijo. Mladi so pravi navdih, res zmorejo veliko, so odlični raziskovalci, znajo povezovati več vsebinskih področij in prihajajo do konkretnih rešitev, za katere znajo opredeliti tudi načrte za implementacijo. Ta projekt potrebujemo. Potrdil je, da je inovativnost gonilo razvoja in napredka širše družbe. Mislim, da se tega zdaj že vsi zavedamo in da nobena organizacija ne more dolgoročno preživeti brez nje. V krizi zaradi koronavirusa se je pokazalo, da smo ljudje zelo prilagodljivi in se bolj zavedamo pomembnosti povezovanja, tudi nujnosti odmika iz cone udobja.
Ali zaposleni razumejo priložnost za sodelovanje z mladimi kot nagrado ter možnost za poslovno in osebno rast ali bolj kot obveznost?
Naša izkušnja je zelo pozitivna. Imamo 15 novih štipendistov, ki smo jim dodelili mentorje. Pri tem nismo imeli nikakršnih težav. Tudi naš glavni direktor se je javil, mentorira dva štipendista, ki izkušnjo in odnos zelo pohvalita. Zgled je zelo pomemben in pri nas ga zaposleni gotovo imajo v najvišjem vodstvu. Ne nazadnje je glavni direktor dal tudi pobudo za projekt !N board. Mentor naj bi imel v organizaciji neki status, ugled. S tem, ko se mu zaupa delo z mladimi, se ga prepozna kot osebo z veščinami, znanjem in izkušnjami na ravni, da jih lahko deli in prenaša na nekoga drugega, ki pride v organizacijo.