Svinjska nogica ni primerljiva s človeško podlahtjo, zlasti ne z obtoženkino
Odrezana roka Višje sodišče razveljavilo obsodilno sodbo za Sebastiena Abramova in Julijo Adlešič V ponovljenem sojenju bodo morali opraviti preizkus žaganja na človeškem truplu
Senat ljubljanskega višjega sodišča v sestavi Milene Jazbec Lamut kot predsednice ter Silvane Vrebac Arifin in Lee Habjanič kot članic je s sklepom razveljavil sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča v primeru odrezana roka. V njem naj bi glavno vlogo odigrali Sebastien Abramov, Julija Adlešič, Gorazd Colarič in Tinka Huskić Colarič.
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavrnilo dokazni predlog obrambe o postavitvi izvedenca biomehanske stroke in preizkusu žaganja na človeškem kadavru, je po prepričanju višjega sodišča kršilo pravico do obrambe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. V novem sojenju bo tako treba izvesti še ta dokaz ter nato tudi odločiti o dokaznem predlogu postavitve izvedenca kliničnopsihološke stroke za Adlešičevo ter o predlogu glede poizvedb na Policijski postaji Ribnica zaradi presoje verodostojnosti izpovedbe ene od prič v preiskavi. Na koncu pa po pretehtanju in analiziranju vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi o zadevi vnovič odločiti.
Nesreča ali namerno rezanje roke?
Obramba je želela z omenjenim dokazom dokazati, da se je Adlešičeva poškodovala po nesreči, ob, kot sledi iz sklepa višjega sodišča, upoštevanju dejstev, da je nanjo skočil pes, da žaga ni bila pritrjena na mizo in da tudi ni bila pravilno sestavljena, ker je manjkal vijak za pritrditev horizontalnega pomika. Pa tudi, da je miza gladka in drseča, stala pa je s plastičnimi nogicami na betonskih tleh. Ter da je Adlešičeva že na prvi pogled očitno drobne postave in da nemška ovčarka, ki je skočila nanjo, po laični oceni tehta verjetno več kot obtoženka.
Zagovornik obtoženega Abramova Mitja Pavčič je tako že med glavno obravnavo zahteval, naj izvedenec pridobi podatke o teži in velikosti psa pa tudi, naj upošteva, kaj je Julija Adlešič takrat želela žagati, »torej veje določene dolžine z rogovilami in z določeno težo, kar vse je bistveno za izračun sil, ki so vplivale na pomik Adlešičeve, njene roke, žage in na končno nesrečo«. Pavčič je na eni od obravnav tudi predlagal, da bi opravili žaganje človeškega kadavra podobne konstitucije, kot jo ima obtoženka. Povedal je, da je že izvedenec travmatolog Matjaž Veselko razložil, da svinjska nogica ravno zaradi razporeditve mehkih tkiv, pa verjetno tudi debeline kosti, ni primerljiva s človeško podlahtjo, zlasti pa ne s podlahtjo obtožene Adlešičeve. »Ta dokaz je bistven, saj se bo z njim dokazalo, da ob hitrem pa tudi ob zmerno hitrem spuščanju žaginega lista ob visokih obratih v hipu nastane ravno takšna poškodba, kot jo je utrpela Adlešičeva. S tem bi obramba izpodbila obtožbeni očitek, da je Adlešičeva položila roko pod žagin list in si jo nato odžagala, saj je mirovanje roke, kar je ugotovil izvedenec Veselko, lahko samo hipno in ravno toliko, da pride do predmetne poškodbe,« piše v najnovejši odločitvi višjih sodnic.
Zapor in oprostitev
Sklep prvostopenjskega sodišča, da je bilo za takšen rez, kot se je zgodil v tem primeru, potrebno usklajeno, vodeno in želeno delovanje več delov telesa oziroma njihovo sinhrono delovanje – kot je to opisal Igor Šmajdek, izvedenec za prometno, avtomobilsko, strojno stroko – je tako po prepričanju višjega sodišča prenagljen. Dejansko stanje glede mehanizma nastanka poškodbe tako ni dovolj razčiščeno.
Šmajdek je še pojasnil, da bi bil dostop z levo roko v nevarno območje žage možen z leve strani, če bi neka zunanja sila delovala na levo roko v smeri desno. V primeru amputacije roke pa bi bil rez poševen (pri Adlešičevi je bil pravokoten). Izvedenec biomehanske stroke bo tako lahko po mnenju višjega sodišča pojasnil, ali tako gibanje telesa kot okončin (naslonitev podlahtnice na mizo žage in nato potisk ob vodilu pod žagin list, hkrati pa potisk glave žage navzdol, s tem, da desna roka drži vklopno tipko in deblokado zaščite lista) lahko nastane zaradi skoka psa v hrbet. Oziroma ali bi lahko sodišče v tem primeru s strokovnega vidika verjelo zatrjevanju Adlešičeve.
Spomnimo, da je prvostopenjsko sodišče tako Adlešičevo kot Abramova spoznalo za kriva poskusa nadaljevanja zavarovalniške goljufije. Adlešičevi je prisodilo dve leti zapora, Abramovu, ki je v zavarovalnih pogodbah nastopal kot upravičenec do odškodnine v primeru Julijine smrti, leto dni več.
Obtožnica je bremenila tudi starše Abramova: Gorazda Colariča so obsodili na leto dni pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo, medtem ko so mamo Tinko Huskić Colarič – ta je bila v vseh primerih tista, ki je za visoko odškodnino zavarovala Julijo, ki zaradi osebnega stečaja tega sama ni mogla storiti – oprostili očitkov iz obtožnice.
• Prvostopenjsko sodišče je kršilo pravico do obrambe.
• Ta trdi, da se je Julija Adlešič poškodovala po nesreči.
• Obramba predlagala tudi postavitev izvedenca biomehanske stroke.
Dejansko stanje glede mehanizma nastanka poškodbe pri Juliji Adlešič po mnenju senata višjega sodišča ni dovolj razčiščeno.