Prvi vročinski val je mimo. Prihaja drugi in potem tretji
Vreme V Ljubljani in na Koroškem so temperature, višje od 30 stopinj Celzija, vztrajale 14 dni, kar je nenavadno za junij
Junijska temperaturna statistika je tukaj: rekord iz leta 2019, to je 37,5 stopinje Celzija, sicer ni bil presežen, temperature pa so segle do 36,5 stopinje Celzija. Vročinski valovi so neposredno povezani s podnebnimi spremembami, imajo pa svetovno razsežnost, saj so na severu Kanade temperature dosegle skoraj 50 stopinj Celzija, kar je presenetilo tudi klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj. Nekajdnevno ohladitev pri nas bo spremljal veter, mogoča je tudi toča. »Danes je odlično, do zdaj pa me je vročina kar zdelovala,« je včeraj povedala Lučka Kajfež Bogataj, ki že dolgo opozarja na ugotovitve znanstvenikov, da bodo vročinski valovi pogostejši in daljši. Najtežje prenašamo prvi vročinski val, kot je bil ta, ko iz puhovke kar hitro skočimo v poletje. Treba se je prilagoditi, pravi klimatologinja, veliko je treba piti in se primerno lahko obleči. Vročina najbolj vpliva na tiste, ki kosijo na soncu, turistične delavce, šoferje in gradbince, za katere je topli del leta prava sezona. V Franciji so po vročem poletju 2003 opravili temeljite analize. Zaradi vročine je umrlo največ starejših žensk, sledili so starejši moški, za njimi pa moški, stari od
35 do 40 let, ki delajo na prostem.
Letošnje poletje bo suho in vroče
Lučka Kajfež Bogataj je napovedala, da bo kmalu sledil nov vročinski val, pri katerem bodo težave z vodo. »Dolgoročna napoved vseh modelov je pokazala, da bo letošnje poletje suho in vroče. Še najmanj dva ali tri vročinske valove lahko pričakujemo. Od vseh letnih časov so znanstvenikom najbolj jasna poletja, tudi celotna Slovenija bo čedalje bolj vroča in suha,« je poudarila. Do zdaj je bila vodnatost rek še dobra, saj je bil v gorah še sneg, ki se bo stopil v nekaj dneh. »Potem bomo imeli težave. Toplo in suho vreme je dobro le za turizem, za druge dejavnosti pa ne,« je opozorila klimatologinja.
Manjši pretoki rek pomenijo manj elektrike iz hidroelektrarn, hladiti se morata tudi Termoelektrarna Šoštanj in Nuklearna elektrarna Krško. Klimatske naprave so na elektriko, nobena ni na drva ali plin. Manj vode pomeni težave za ribe, postrvi ne preživijo v vodi, ki ima 25 stopinj Celzija. Krapi nimajo teh težav, zdržijo do 32 stopinj Celzija, je povzela Lučka Kajfež Bogataj pogovore z ribiči in dodala, da ljudje vidimo le koruzo in sebe, nič drugega.
»Letos je bilo kar veliko dežja, zato so zaloge vode v tleh dokaj polne,« je poudarila hidrologinja Lidija Globevnik in dodala, da so tudi pri tem pomembna zdrava tla in priobalna vegetacija. Bregovi rek ne smejo biti preobremenjeni s kemikalijami ali utrjeni. Rastlinje, ki z vejami sega nad vodo, s koreninami pa v vodo, blaži segrevanje vode. Ker je obalne vegetacije čedalje manj, utrjenih bregov pa čedalje več, se suše daljšajo, pretoki rek pa nižajo, je poudarila Lidija Globevnik.
Hidrologinja je tudi opozorila, da segrevanja ne povzroča le ogljikov
dioksid, temveč tudi metan, silaža, s katero hranijo govedo, pa dokazano povzroča večje izločanje metana. V Evropi je zelo razširjena govedoreja. Tudi zato gre vsa evropska politika v ekološko obnovo vodotokov, to je glavna prioriteta. Njive in beton morajo stran od rek, na bregove pa se mora vrniti gošča, sicer bomo imeli velike težave s sušami in slabo vodo.
Postrvi bodo izginile
Meta Polž, upokojena ihtiologinja, je poudarila, da pretoki rek niso bili tako nizki, da bi škodili ribam. Težave se najprej pojavijo v zaprtih sistemih, kot so gramoznice in ribniki, kjer ni postrvi, ki so najbolj občutljive na visoke temperature. Po njenem mnenju morajo biti v ribogojnicah pozorni.
Očitno pa se bo še segrevalo. Meta Polž je prepričana, da ne bo šlo zelo hitro, salmonidi, skupina, v katero spadajo tudi postrvi, pa bodo počasi izginili. Več bo krapov in klenov. A ko bomo to opazili, bo najbrž že prepozno in ne bo mogoče veliko narediti, razen uvoziti japonske vrste rib, ki imajo rade toplejše vode.
Strinjala se je, da bi obrežna vegetacija izboljšala razmere. V Sloveniji imamo manijo odstranjevanja te vegetacije, raje imamo pristriženo angleško travico, je poudarila Meta Polž in dodala, da korenine obrežnega rastja preprečujejo poplave. Veje, ki segajo nad vodo, pa hladijo vodo. Na Vrhniki, kjer je Ljubljanica še obraščena, so razmere za ribe bistveno boljše kot v rekah, ki so spremenjene v kanal. »Obrežna vegetacija zelo vpliva na drobne živali, ki so hrana za ribe. Te se lahko tudi umaknejo v senco in skrijejo. To je zelo široka tema, zelo malo podatkov je o tem, kakšni odnosi vladajo povsem spodaj,« je dejala in dodala, da so s travnikov izginile muhe in hrošči, tako pasji iztrebek tedne ostane cel. Tega ljudje sploh ne opazijo.
Negativen vpliv na storilnost
Lučka Kajfež Bogataj je opozorila še na evropski projekt Heat-Shield, ki se končuje. Težav, ki jih imajo evropski delavci z zdravjem in storilnostjo zaradi dela v vročini, ni pogosto opaziti niti v znanstvenih raziskavah in strokovnih razpravah niti pravilnikih ali zakonodaji. Z globalnim segrevanjem in staranjem delovne sile v Evropi se bodo razmere slabšale, za marsikoga pa so že zdaj kritične. Platforma Heat-Shield je bila razvita kot prva operativna evropska platforma, ki zagotavlja kratko- (pet dni) in srednjeročna (od šest do 46 dni) opozorila o nevarnostih zaradi vročinskega stresa za ohranjanje zdravja ter storilnosti delavcev.
V poletnih mesecih je zaradi podnebnih sprememb vedno več težav zaradi vročinskega stresa. Stanje se tudi v Evropi izrazito nagiba k povečani toplotni obremenitvi, projekcije podnebnih sprememb pa kažejo nadaljnje poslabšanje tudi po najbolj optimističnem scenariju. Veliko delavcev na prostem nosi osebno zaščitno opremo, ki vročinski stres še poveča z omejevanjem možnosti za učinkovito izgubo toplote. Iz ekonomskih razlogov so delavci že zdaj velikokrat preveč izpostavljeni, vendar bi jim delodajalci lahko pomagali z ustreznimi strategijami prilagajanja, s čimer bi omejili zdravstvene težave, poškodbe in izgube produktivnosti zaradi vročine.
Prepoznavanje izpostavljenosti, ogroženosti in možnih ukrepov še vedno ni dovolj
V Franciji so po vročem poletju 2003 opravili temeljite analize. Zaradi vročine je umrlo največ starejših žensk, sledili so starejši moški, za njimi pa moški, stari od 35 do 40 let, ki delajo na prostem.
dobro. Kljub raziskavam, ki so po izredno vročem poletju 2003 pokazale, da so bili zelo ogroženi mlajši moški v izpostavljenih poklicih, je poklicno tveganje zaradi vročine še vedno spregledano. V tem primeru bi moral biti opozorilni sistem bolj osredotočen na vročinski stres kot smrtnost, saj sta zdravje in storilnost zaposlenih prej podvržena težavam zaradi prevelike toplotne obremenitve, kot se začenjajo splošna opozorila, povezana z ogrožanjem življenja. Pri delu v vročini se poveča nevarnost poškodb pri delu, dehidracije in kronične bolezni ledvic.
Na mednarodni ravni do zdaj ni bilo sistema, ki bi bil namenjen delavcem. V okviru evropskega projekta Heat-Shield so že leta 2019 predstavili spletno storitev odprte platforme, ki bi jo v Evropi uporabljali kot opozorilni sistem za delavce, izpostavljene vročini, da bi se predvidele nevarnosti vročinskega stresa za zdravje in storilnost delavcev. Vendar do zdaj to pomagalo še ni prišlo v predpise ali smernice nobene države, niti Slovenije.