Strela in pletna

Tisti, ki so v sredo zvečer postopali okoli Blejskega jezera, so lahko opazovali nenavaden prizor. Z razsvetljenega in živahnega otoka, kjer se je malo po deveti uri zvečer končala generalka baletne predstave Povodni mož (ki je bila sinoči tudi osrednji slavnostni dogodek ob začetku predsedovanja Slovenije svetu EU), je proti obali krenilo nekaj blejskih pleten. Občinstvo, ki je še nekaj minut prej uživalo v predstavi, je zdaj bledo trepetalo na jezeru, nad katerim se je razbesnel vihar. Temno nebo so parale strele, bliskalo se je in grmelo, sedem metrov dolgi leseni čolni s platneno streho pa so počasi drseli proti obali, polni prestrašenih potnikov. Ob pristanku v Mlinu so se desetine ljudi razbežale v bližnji penzion. Ob šanku se je razvila strašna debata: Ali lahko strela udari v pletno? Ali bi jo lahko privabili z mobilnimi telefoni? Se je kaj takega že zgodilo?

Stvar niti malo preprosta, pojasnjuje Klemen Jevnikar z Elektroinštituta Milana Vidmarja. Ko so izpolnjeni pogoji za udar strele, se na zgornjem delu nevihtnega oblaka pojavi pozitivni naboj, na spodnjem delu negativni naboj, med njima se tako ustvari električno polje, ki povzroči udar strele. »Ker strela išče svojo pot po območjih, kjer ionizacija zraka najlažje poteka, lahko udari kamorkoli v zemljo. Nekoliko več možnosti je, da udari v izpostavljena mesta, privabijo jo kovinski predmeti, lahko pa udari v vodno površino tako na morju kot na jezeru. Ker je čoln na gladini najbolj izpostavljena točka in hkrati objekt z veliko koničastimi elementi, lahko na njem nastane večja koncentracija električnega polja, in zato strela udari vanj.« Jevnikar pravi tudi, da uporaba mobilnih telefonov in elektronskih naprav na udar strele ne vpliva. Čoln je na vodni gladini enako izpostavljen, ne glede na material, iz katerega je narejen. Ker gre pri udaru strele navadno za večje jakosti toka in napetosti, pa les kot izolacijski material prav tako ne ščiti pred njim.

Skratka, zdi se, da bi bilo bolje malo vedriti na otoku.