Pred odhodom na morje rezervoar napolnite doma
Cene goriv Pri nas vsaj nekoliko nižje kot pri sosedih
Nafta brent na finančnih trgih dosega najvišjo vrednost po letu 2018, analitiki pa pričakujejo, da se bo cena še zvišala. To se vse bolj pozna tudi na bencinskih črpalkah. Tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah so se goriva v zadnjem obdobju močno podražila.
Primerjava s sosednjimi državami kaže, da so cene goriv v Sloveniji vsaj nekoliko nižje kot v sosednjih državah. Seveda je treba dodati, da prodajalci cene lahko prosto spreminjajo in jih čez dan lahko tudi prilagajajo. Izjema je Avstrija, kjer je zvišanje cen dovoljeno le enkrat na dan. Povprečne cene v Avstriji so podobne kot v Sloveniji. Povprečna cena bencina je okoli dva odstotka višja kot v Sloveniji, dizelsko gorivo pa je približno pet odstotkov cenejše, kažejo podatki AMZS. A pri tem je treba opozoriti, da so razlike v cenah med črpalkami v Avstriji precej višje kot v Sloveniji. Pregled cen na posameznih črpalkah pokaže, da je mogoče nakupovalni izlet v Celovec polepšati tudi s polnjenjem rezervoarja. Je pa pred tem seveda dobro na avstrijskih spletnih straneh preveriti cene.
So pa letos opazno dražja goriva pri naših južnih sosedih Hrvatih. Hrvaški prodajalci goriva so po sprostitvi cen opazno zvišali prodajne marže. Pred davki ima Hrvaška najvišje cene goriv med vsemi sosedami Slovenije. To se pozna tudi pri končnih cenah na črpalkah. Povprečna cena bencina je na Hrvaškem kar šestino višja kot v Sloveniji, okoli sedem odstotkov dražje je tudi dizelsko gorivo.
Na letošnjo rast cen goriv vplivajo predvsem cene surove nafte. Nafta vrste brent se je letos podražila za kar 46 odstotkov. Podražitev je, za zdaj, predvsem posledica pričakovanj vlagateljev, da bo ponovni zagon gospodarstva po epidemiji prinesel opazno rast povpraševanja. Rast vsaj delno podpihuje tudi zadržanost prodajalcev, ki zelo postopno povečujejo črpanje. Podatki Opeca kažejo, da bodo članice kartela črpanje letos povečale za okoli šest milijonov sodov, nečlanice pa bodo ponudbi dodale manj kot milijon sodov. Ameriška agencija za energijo (EIA) ocenjuje, da se bo povpraševanje po surovi nafti približalo vrednostim pred epidemijo v prvem četrtletju prihodnjega leta. Pri čemer bo rast porabe nafte predvsem posledica zagona proizvodnje in transporta. Opec ocenjuje, da bodo porabo povečale predvsem Kitajska, Indija in druge azijske države. Še vedno pa bo precej manjša poraba goriv v letalskem prometu.
Opec napoveduje, da bo poraba surove nafte letos v povprečju znašala 96,6 milijona sodov na dan, kar je šest milijonov sodov več kot lani (pred epidemijo je poraba nafte znašala nekaj več kot sto milijonov sodov na dan). Ob tem naj bi poraba nafte ob koncu leta že dosegla 99 milijonov sodov na dan. A poročilo hkrati opozarja na oteženo napoved za prihodnje leto, predvsem zaradi novih različic virusa in neenakomernega okrevanja držav po svetu. Tudi drugi analitiki opozarjajo, da so se porabniki po krizi bolj pripravljeni prilagajati razmeram in draga nafta bi lahko opazno zavrla rast povpraševanja.
Z nafto bogate države postopno zvišujejo kvote črpanja. V ZDA se je črpanje nafte od februarskega dna povečalo že za več kot desetino. Po podatkih EIA je črpanje v ZDA prejšnji mesec že znašalo več kot 11 milijonov sodov na dan. Črpanje postopno povečujejo tudi članice kartela Opec, ki se prav ta konec tedna dogovarjajo o povečanju črpanja v zadnjih petih mesecih leta.