Napovedi o koncu klasike se nadaljujejo
Volkswagen bi se od termičnih motorjev poslovil v letih med 2033 in 2035 Renault pravi, da bo v začetku prihodnjega desetletja že 90-odstotno električen
Volkswagen bi se od termičnih motorjev poslovil v letih med 2033 in 2035, Renault naj bi bil na začetku prihodnjega desetletja že 90-odstotno električen.
Začelo se je pred nekaj leti, ko so prvi proizvajalci objavili, da bodo opustili dizelski pogon, nadaljevalo lani, ko so posamezne družbe že naznanile datume konca vseh motorjev na notranje zgorevanje, zdaj pa takšne informacije že prihajajo tudi od nekaterih največjih imen, zlasti tistih iz Nemčije. Konkretno govorimo o Volkswagnu.
Sicer je malce nenavadno konec nečesa napovedovati 15 let prej, pa vendarle. Kot je nedavno za Münchner Merkur izjavil član uprave Volkswagna Klaus Zellmer, se želijo od termičnih motorjev posloviti v letih med 2033 in 2035, kar je mišljeno za Evropo, v Severni Ameriki in na Kitajskem bi jih obdržali nekoliko dlje, še precej dlje pa v Južni Ameriki in Afriki, kjer za prehod na električno mobilnost ni infrastrukture in politične volje.
Kot da je hotel vse skupaj malce nevtralizirati, je Zellmer pri tem dejal, da je povpraševanje po avtomobilih z motorjem na notranje zgorevanje še precejšnje. To naj bi veljalo tudi za dizelske izvedbe, posebej pri tistih ljudeh, ki se veliko vozijo, poleg tega naj bi imeli z dizelskim motorjem veliko dela, da ga pripravijo za bližnje ostrejše spremembe, ki jih bo že v kratkem zahteval nov emisijski standard evro7. Prav ničesar o dizlu in bencinu ne slišijo radi okoljski aktivisti; tako je agencija DPA navajala organizacijo Greenpeace in njihovega predstavnika Tobiasa Austrupa, da če namreč VW ne želi ostati na obrobju, bi se moral od bencinskih in dizelskih motorjev posloviti že prej, vsaj leta 2025.
Volkswagen sicer meri na to, da bi bilo leta 2030 že kar 70 odstotkov vseh njihovih na novo prodanih avtomobilov električnih, šef znamke Ralf Brandstätter pa je pri tem za medij Electrified dejal, da ni vse samo v avtomobilih in da dokler električno energijo večinoma proizvajamo s termoelektrarnami na premog, ni smiselno težiti k večjemu deležu električnih avtomobilov. Glede tega je bil pred časom glasen tudi šef celotnega koncerna Volkswagen, Herbert Diess, ki je vrh držav članic G7 kritiziral, da niso sprejeli nobenega sklepa o datumu konca pridobivanja električne energije z uporabo premoga.
O končnih datumih klasike razmišljajo še nekateri drugi proizvajalci. Audijev prvi mož Markus Düsmann je nedavno zatrdil, da bo prestižna znamka iz Ingolstadta že leta 2026 predstavila zadnjega novega audija z motorjem na notranje zgorevanje in nato avtomobile s klasičnim pogonom vsaj v Evropi prodajala le še do leta 2033. Potem naj bi zanje tod nastopilo popolnoma električno obdobje. Daimler (Mercedes) naj bi tako imenovano ogljično nevtralnost dosegel leta 2039, BMW, ki ima prav tako zelo močne električne načrte, o takšnih letnicah še ne govori, je pa uradno dejal, da bo njihova znamka Mini po letu 2030 le še električna.
Prelomno leto 2030
Konec motorjev z notranjim zgorevanjem so sicer napovedali še nekateri drugi proizvajalci, ki tržno pač niso tako zelo močni. Tako je evropski Ford sporočil, da bo po letu 2030 med novostmi predstavljal le še električne avtomobile, enako tudi italijanski Fiat, ki je zadnja leta po prodaji le senca nekdanjega tržnega velikana. O isti letnici govori še prestižni Volvo, enako že za leto 2025 napoveduje veliko manjši Jaguar, ki mu v nasprotju z Volvom poslovno ne gre prav dobro. To sredo pa je Renaultov šef Luca de Meo izjavil, da bodo popolnoma električni avtomobili leta 2030 predstavljali kar 90 odstotkov vse njihove ponudbe, kar pomeni okrepitev njihovih dosedanjih že tako visokih tovrstnih načrtov.
V ZDA Ford in General Motors prav tako močna stavita na elektriko, a razumljivo ne govorita o kakšnih »končnih« datumih. Kaj pa Japonci? Velikan Toyota, ki je, recimo, kot eden prvih opustil dizelski pogon (z njim se, roko na srce, tudi ni najbolj uveljavil), česa takšnega tudi ne želi reči. Eden njihovih visokih direktorjev Šigeki Teraši je nedavno izjavil, da do leta 2050 znamka v ponudbi potrebuje različne pogonske opcije, med drugim hibridni pogon in pogon na gorivne celice (vodik). Automotive News je pred časom citiral predstavnike podjetja, da bi pridobitev materialov za električne avtomobile lahko v seštevku povzročila večji delež emisij, kot znašajo tiste iz izpušnih cevi …
Zato pa je manjša japonska tekmica Honda nedavno naznanila, da bodo motorje na notranje zgorevanje povsem opustili leta 2040. Korejski Hyundai je še en velikan, ki takšnih končnih napovedi doslej pač ni dal, so pa pred časom neuradno dejali, da bodo močno zmanjšali obstoječo ponudbo motorjev na notranje zgorevanje.
• Prva večja podjetja napovedujejo konec klasičnega motorja.
• Vsi o tem niso prepričani in poudarjajo konkurenčnost pogonov.
• Roki so določeni za daleč vnaprej, kar lahko vzbuja dvome.