Temeljne evropske vrednote veljajo za vse

Standardi za stare države članice na zahodu ne morejo biti drugačni kakor za nove na vzhodu

Prvi in drugi dan drugega predsedovanja Slovenije svetu EU sta minila popolnoma v znamenju vladavine prava. Razlike v razumevanju in izvajanju vladavine prava med vlado Janeza Janše in evropsko komisijo (EK) ter tujimi novinarji, ki jih te dni v Sloveniji gosti Ukom, so velike, in kot kaže, bodo preglasile vsebinske prioritete predsedovanja do konca leta.

Predsednica EK Ursula von der Leyen je posebej poudarila zaupanje v institucije, v neodvisne in učinkovite pravosodne sisteme ter v svobodne, neodvisne in ustrezno inancirane medije. »Kdor misli, da bo EU, v kateri je 27 držav, postala v nekaj letih ali desetletjih talilni lonec, kjer bomo vsi mislili enako in gledali enako na vse stvari, ima seveda zelo idealistične predstave o tem, kako stvari potekajo,« je Janez Janša relativiziral odnos vlade do vladavine prava, kjer izstopata primera imenovanja evropskih delegiranih tožilcev in neinanciranja javne službe Slovenske tiskovne agencije.

»Predsedovanje bo vključevalo zelo veliko sestankov na različnih ravneh. EK je sredi mandata in mora v naslednjega pol leta pritisniti na zakonodajalca EU, torej svet EU in evropski parlament, da skozi zakonodajni postopek spravijo čim več pomembnih zakonodajnih aktov,« izpostavlja dr. Janja

Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo in evropske zadeve na mariborski pravni fakulteti, ki upa, da se celotno predsedovanje ne bo vrtelo zgolj okoli vladavine prava v Sloveniji.

Je pa res, dodaja Hojnikova, da na EK pritiska tudi evropski parlament, da je aktivnejša v primerih krhanja vladavine prava. Posebno glasni so očitki, da je sokriva za razmere na Poljskem in Madžarskem, ker ni izkoristila vseh pravnih in političnih možnosti za ukrepanje.

Brez izjem slediti temeljnim načelom EU

»Kljub temu je očitno, da poskuša EK v Sloveniji prej ukrepati, da ne bi šla po isti poti in da mediji, tako tuji kot domači, izpostavijo taka vprašanja – bolj kot, denimo, kakšne podrobnosti o zakonodajnih aktih, katerih sprejemanje bo slovensko predsedovanje privedlo do konca,« meni Hojnikova. K temu dodaja, da številne države članice EU o Sloveniji ne vedo veliko in mediji jim zdaj poskušajo prikazati, kaj se dogaja v Sloveniji in seveda ni presenetljivo, da se prej izberejo negativne kot pozitivne zgodbe.

Mariborsko profesorico smo vprašali, ali je mogoče politično relativizirati temeljne evropske vrednote ter koncept vladavine prava s kulturnimi in političnimi razlikami med zahodno in vzhodno Evropo, kar počne premier Janša. Ob začetku pogajalskega procesa pred slabimi tridesetimi leti so države kandidatke jasno povedale, tako Hojnikova, da želijo postati članice EU in slediti evropskim vrednotam ter čim prej priti na raven demokracije, vladavine prava in človekovih pravic, kot so zagotovljeni na zahodu. »Te vrednote EU so bile že leta 1992 zapisane v maastrichtsko pogodbo. Takrat ni bilo diskusij o tem, da bi za vzhodni del EU veljale drugačne vrednote ali da bi človekove pravice lahko razlagali tako in drugače,« je jasna Hojnikova.

Temeljne pogodbe EU razlaga Sodišče EU in tu ni standardov, ki bi veljali za stare države članice in nekih drugačnih, ki bi veljali za nove. V pogodbah je zagotovljeno spoštovanje kulture in nacionalne identitete vseh držav članic, vendar to ne pomeni, da bi posamezne države članice lahko odstopile od načel, ki jih EU šteje kot temeljna za delovanje EU, zaključi Hojnikova.