Poslušanje, poštenje, kompetence
Regionalne in departmajske volitve so minile, politika se lahko zdaj osredotoči izključno na predsedniško kampanjo
Regionalne in departmajske volitve so minile, politika se lahko zdaj osredotoči izključno na predsedniško kampanjo. Nemalo imen kandidatov za Elizej je že znanih, tudi uradno objavljenih kandidatur je precej, predsednik države Emmanuel Macron pa še ni sprejel dokončne odločitve, čeprav so mu domala vse javnomnenjske ankete napovedale drugi mandat. A kakor so ga citirali domači mediji, je še »prezgodaj«, da bi bil trdno prepričan o vnovični kandidaturi, vse da bo odvisno od odločitev, »tudi nekaterih težkih«.
Poraz macronistov na regionalnih volitvah minulo nedeljo ni, kakor so brž hiteli preverjati z javnomnenjskimi anketami, izpodjedel podpore predsedniku države. Drugače, zaupa mu 39 odstotkov Francozov, kar je 4 odstotke več kot ob zadnjem merjenju za konservativni Le Figaro. Preostala poraženca regionalnih volitev, skrajno desna Marine Le Pen in radikalno levi Jean-Luc Mélenchon, drugače, ne moreta biti zadovoljna, saj sta v očeh volivcev krepko padla: političarka za 7 odstotkov, na 25-odstotno podporo, in politik za 6, na 13 odstotkov ...
Druga raziskava, ki so jo prav tako takoj po volitvah opravili pri inštitutu Elabe, je potrdila, da se lahko v prvem krogu spomladanskih predsedniških volitev Emmanuel Macron nadeja od 29 do 31 odstotkov podpore ter Marine Le Pen od 23 do 25 odstotkov, medtem ko kaže na desnici najbolje Xavieru Bertrandu (14 odstotkov), na levici pa Jean-Lucu Mélenchonu (10 odstotkov). Če se bo takšna dinamika nadaljevala, bi lahko Macrona v drugem krogu podprlo približno 60 odstotkov volivcev ... Glas ljudstva pravi, da so njegove največje vrline poslušanje državljanov (56 odstotkov), poštenje (55 odstotkov) in kompetence (50 odstotkov). V času poudarjenega komuniciranja, ko tudi težke politične besede zlahka frčijo vsepovprek, ohranja držo kultiviranega politika, ki želi zavestno povezovati in konsenzualno združevati, tudi na družbenih omrežjih, twitterju na primer.
Medijski nastopi
Te dni secira javnost odmeven intervju, ki ga je Emmanuel Macron dal za revijo Elle in v njem odgovarjal na pereča (ženska) vprašanja: od neenakosti plač do nasilja in femicida, zaradi katerega je lani umrlo 90 Francozinj, leto prej 146, letos pa že 50. Spodrsljaje bi mu težko očitali – med drugim je priznal, da je francoska družba vse bolj obremenjena z rasami –, vprašanje je tudi, koliko bi mu lahko zamerili, ker si bodo njegov mandat zapomnili po izrednih razmerah. Medtem ko so jih bili že pod njegovim predhodnikom, socialistom Françoisom Hollandom, prisiljeni razglasiti zaradi terorističnih napadov, zadnje poldrugo leto tudi francosko demokracijo hromi novi koronavirus. Pri Le Mondu so izračunali, da so od leta 2015 izredne razmere določile kar polovico časa ... A poudarjeno ga zaznamujejo še skrb za varnost – ta tema pesti kar 38 odstotkov Francozov –, za njo pa kupna moč (33 odstotkov) in priseljevanje (28 odstotkov), šele zatem tarejo državljane služba, ekologija, zdravje in socialna neenakost, tudi upokojevanje. Emmanuel Macron je še pred nastopom mandata obljubil temeljito reformiranje Francije, kar revolucijo (svoj program je predvolilno predstavil v knjigi z istim naslovom), in tako tudi pokojninsko reformo. A načrte zanjo je prekrižala pandemija, zato so na veselje številnih protestnikov dosje upokojevanje pospravili v predal. Zdaj je videti, da si 37 odstotkov Francozov reforme sploh ne želi, ne zdaj ne po volitvah prihodnje leto. Da naj bi izbirali predsednika 10. in 24. aprila, prav tako ne navdušuje številnih, kajti to bo tudi čas šolskih počitnic, zato bi lahko bila volilna udeležba spet izredno nizka. Tega pa se ne more veseliti nihče.
• Poraz macronizma na regionalnih volitvah ni škodil Emmanuelu Macronu.
• Predsedniške volitve bodo aprila prihodnje leto.
• Macronu kaže dobro in najbolje, čeprav uradno še ni kandidat.