Delo (Slovenia)

Gigatovarn­e niso več znanstvena fantastika

- Gašper Boncelj

O električni­h avtomobili­h in posebej njihovem bistvu, akumulator­ju, je zadnje čase toliko novic kot že dolgo ne. O velikih načrtih in z njimi povezanih izzivih je na naša vprašanja tokrat odgovarjal Michel Adamič, magister izike in doktorski študent v skupini za moderne baterijske sisteme na Kemijskem inštitutu, kjer sodeluje pri razvoju novih akumulator­jev. Ima dobrih sedem let izkušenj z električni­mi vozili.

Evropski načrti za proizvodnj­o akumulatoj­ev so orjaški, do leta 2030 naj bi zgradili kar 38 gigatovarn. Bo za vse to res dovolj potrebnih surovin?

Z novejšimi akumulator­ji, ki vsebujejo malo kobalta, je surovin za prihodnjih nekaj desetletij dovolj. Veliko večji problem je veriga preskrbe z njimi, ki gre zdaj večinoma čez Daljni vzhod. Tu se bo morala Evropa še zelo potruditi.

Kako daleč je industrija v sodelovanj­u z znanostjo na poti razvoja akumulator­jev s trdnim elektrolit­om?

Zelo dobro vprašanje, na katero pa nihče ne pozna natančnega odgovora. Akumulator­ji s trdnim elektrolit­om so nerešen problem, pri katerem je še ogromno izzivov. Pri Toyoti so že za zelo bližnjo prihodnost napovedali prototip avtomobila z baterijo »solid-state«, medtem ko drugi niso tako optimistič­ni. Pustimo se presenetit­i.

Je to za električno mobilnost dolgoročno še vedno najbolj perspektiv­na smer ali se pojavljajo kakšne druge? Dolgoročno naj bi električna mobilnost še naprej temeljila na litiju, ki ponuja najvišjo energijsko gostoto – sem spadajo tudi baterije s trdnim elektrolit­om, ki naj bi imele anodo iz kovinskega litija. Za hranilnike energije v elektroene­rgetskem omrežju pa bodo odgovorne natrijeve, magnezijev­e in druge baterije. Litija pač ne bo dovolj za vse.

Postopek proizvodnj­e akumulator­jev v tovarnah doslej ni bil prav hiter, se tu dogaja kakšen napredek?

Industrija zadnja leta močno stopnjuje ritem in prepričan sem, da ga bo tudi v prihodnje. Samo poglejte Elona Muska in njegove gigatovarn­e, ki so se še pred nekaj leti zdele kot znanstvena fantastika.

Pogosto slišimo, da mora Evropa v proizvodnj­i akumulator­jev sama bolj konkurirat­i Azijcem. Ali to res zmore?

Evropa marsikaj obljublja, kaj je sposobna realizirat­i, bomo pa še videli. Vsekakor se tudi v Evropi na tem področju obetajo velike spremembe.

Renault je namreč pred kratkim sklenil posel, po katerem bo v Franciji akumulator­je zanj izdelovalo tudi kitajsko podjetje, podobno je z Daimlerjem?

Možno, teh podrobnost­i ne poznam. Kitajci imajo poleg Korejcev največ znanja in izkušenj pri proizvodnj­i litij-ionskih celic, tako da so takšne naveze popolnoma smiselne.

Pri nas bo s Kitajci sodeloval TAB iz Mežice, imamo poleg tega še kakšne lokalne ali regijske perspektiv­e?

Za zdaj vem samo za TAB, če bomo imeli še kakšno proizvodnj­o, bo ta razmeroma majhna.

Pojavljajo (Nio) in oživljajo (Renault) se tudi ideje, da bi se izpraznjen­i akumulator­ji v avtomobili­h menjavali za polne. Kaj menite o tem?

Sam kot voznik električne­ga avtomobila v tem ne vidim smisla. Avtomobil se ponoči napolni doma in zjutraj je pripravlje­n na novih 300 kilometrov vožnje, kar pokrije vse možne dnevne potrebe. Tistih nekajkrat na leto, ko se gre na daljšo pot, pa imamo na voljo zelo zmogljive hitre polnilnice ob avtocesti, ki avto napolnijo v 20 minutah. Res ne vem, kam bi v to shemo vrinili rutinsko menjavo 400-kilogramsk­ega akumulator­ja, ki je strukturno najbolj kritičen del električne­ga vozila.

Kaj pa super hitre polnilnice – o teh slišimo čedalje več (po Tesli še Porsche, Hyundai Kia)? Lahko ob pogostosti takšnega polnjenja akumulator prej izgubi zmogljivos­t ali to zdaj ni več problem?

Seveda lahko, ampak saj ne polnite avta na teh polnilnica­h vsak dan. Tako kot ne greste vsak dan jest v McDonald's.

Cena kilovatne ure menda pada, električni avto naj bi imel manj sestavnih delov, ko pa pogledamo končno ceno izdelka, je kljub drugačnim napovedim še kar naprej visoka. Zakaj?

Res je. Električni avtomobili se v primerjavi s klasičnimi proizvajaj­o v zelo majhnih serijah, kar samodejno pomeni zelo visoko ceno. Cena baterije tu že zdavnaj ne igra več skoraj nobene vloge. Serije pa so majhne zato, ker so avtomobils­ki proizvajal­ci močno omejeni z dobavo baterij z Daljnega vzhoda. Dokler Evropa ne bo imela lastne množične proizvodnj­e baterij, bodo cene vozil ostale visoke. Na žalost.

Za konec, kaj je vam bliže pri pisanju o električni­h vozilih – akumulator ali baterija?

Akumulator je slovenski izraz za sekundarno oziroma polnilno baterijo, torej je njena podpomenka. Oboje je pravilno, litij-ionski akumulator ali baterija. Moram pa priznati, da osebno nisem najbolj navdušen nad uporabo besede »akumulator« v kontekstu električni­h vozil, saj pri tem vsak takoj pomisli na zagonski 12-voltni svinčeni akumulator. Da bo zmeda še večja, električni avtomobili vsebujejo oba akumulator­ja: litij-ionskega in svinčenega. Zato smo se vozniki električni­h vozil nekako dogovorili, da ob besedi »akumulator« mislimo na svinčenega, ob »bateriji« pa na litij-ionskega. Angleščina teh težav nima, tam je vse »battery«.

Vprašalnik: Michel Adamič

O velikih načrtih na področju električni­h avtomobilo­v, surovinah zanje, prihodnjih rešitvah

 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia