Pred nami zahtevni izzivi, toda delamo čudeže
Predsednik NŠ Mura Robert Kuzmič o premikih po naslovu državnega prvaka in izzivih – Nekoč partner iz tujine – Trdo delo odpihnilo evforijo
Le za trenerja Anteja Šimundžo v taboru slovenskega nogometnega prvaka Mure evropska preizkušnja sodi v rubriko »že videno«, za druge iz šampionskega moštva pa bo torkova prva tekma 1. kola kvalifikacij za ligo prvakov v Skopju proti Škendiji velika priložnost za novo pomembno poglavje v igralskih karierah. Enako v funkcionarskih. Mura pod taktirko predsednika Roberta Kuzmiča doživlja preobrazbo na vseh ravneh s hitrostjo šprinterjev in se nahaja v obdobju, ko lahko postane stabilen in uspešen klub na domačem tekmovališču ter prepoznaven zunaj meja. Šampionsko slavje je že preteklost, realnost je makedonski prvak Škendija. Kakšni so občutki?
Z evforijo smo hitro opravili, ker se od nje ne da živeti. K sreči je bil zasuk v normalen, a nekoliko bolj razburljiv in zahteven nogometni ritem usklajen in načrtovan. Dobro smo se pripravili v pisarnah in na igrišču. Tekmec je zahteven in neugoden, toda ni boljši. Treba je biti previden, temperament in nepredvidljivost lahko ponese nasprotnike. Povratno tekmo igramo doma, to je naša prednost.
Kako v organizacijskem ustroju sledite hitrosti, ki jo narekuje tekmovalna uspešnost nogometašev?
Vsa čast nogometašem, hitrejši so od nas, toda tudi moštvo iz pisarn se dobro drži. Evropske izkušnje smo si nabirali že minule sezone, zato nas ta preskok na višjo raven ni ujel nepripravljene. Nasprotno, še bolj odgovorno smo se lotili posla, ki pa je zelo, zelo naporen. Res smo morali opraviti veliko stvari, da smo ali še bomo izpolnili zahteve, po katerih lahko igramo evropske tekme na domačem štadionu. Toda izboljšujemo in krepimo se tudi na drugih organizacijskih ravneh, pri čemer bi posebej izpostavil ljudi, od zaposlenih do zanesenjakov, navijačev in vseh, ki nas podpirajo in spodbujajo v tako velikem številu. Vsi smo vztrajni in pridobivamo izkušnje ter znanje. Naš delokrog je širok in obsega zagotavljanje čim boljše infrastrukture, dvig oglaševalskih prihodkov in prepoznavnost, izboljšanje pravnega delovanja …
Kakšen je odziv zunaj prekmurskega okolja? Je mogoče viden v deležu pokroviteljev oziroma, koliko
Mura pod taktirko predsednika Roberta Kuzmiča doživlja preobrazbo na vseh ravneh.
se Murina zgodba o uspehu pozna v klubski blagajni?
V inančnem kontekstu je težko računati na vidnejše prihodke izven Prekmurja, razen pri večjih slovenskih podjetjih, ki so prisotni na vseh območjih. Smo pa v domačem okolju šli korak naprej. Na naši pokroviteljski piramidi
so pokrovitelji globlje segli v žep, v dolgoročnem smislu pa Prekmurje in tudi bližnje okolje nima toliko moči, da bi lahko rasli, rasli in rasli. Rešitev v izpolnjevanju velikih tekmovalnih ambicij in nasploh razvojnih za nogomet vidim v partnerskem sodelovanju s tujim(i) klub(i)om.
Našega proračuna zaradi naslova prvaka nismo dvignili v nerealno območje, z manjšimi odstopanji se suka okoli 2,5 milijona evrov. Sicer si obetamo lep del prihodkov od evropskih uspehov, toda oblikovan je tako, da ni popolnoma odvisen od evropskega iztržka. Če bomo uspešni, bo toliko bolje. Ampak saj se ve, zmagovanje prinaša denar, odgovornost in tudi višje stroške. Značilnost našega delovanja, odkar smo prevzeli Muro, je ta, da dosledno izpolnjujemo svoje denarne obveznosti. Tega se maksimalno držimo in ponosen sem, da lahko rečem: vse plačujemo, smo plačali, poravnali in nikomur ne dolgujemo ničesar. Že šesto leto.
Mura je v marsičem edinstvena. Za seboj ima zveste in številčne navijače, okolje, ki obožuje nogomet, a hkrati se srečuje s številnimi infrastrukturnimi težavami.
Evropa je nalila čistega vina in nam zadala tako zahtevne naloge, da so domala neuresničljive. A se trudimo. Urejamo parkirišče okoli štadiona, ki je bil v blatu, ena od evropskih zahtev je bila nastavitev vrtljivih vrat na štadionu. Brez njih ne moremo gostiti tekem v 3. kolu kvaliikacij, kamor se želimo uvrstiti. Pokriti moramo vzhodno tribuno, urediti VIP prostor, pomakniti klopi za rezervne igralce in še vrsto drugih manjših del. Tudi novinarjem moramo zagotoviti nov in večji prostor. Delamo čudeže.
Slovenski prvak vsaj pol sezone igra nogomet na »njivi«. V razviti nogometni Evropi je to malodane zločin. Ali res ni mogoče pripraviti igrišča?
Proti naravi ne moremo nič. Ampak zdaj je igrišče res vrhunsko pripravljeno, vemo pa, da slabše vremenske razmere pustijo posledice. Ampak Fazanerija ni klubska lastnina, to je stvar mestne občine, za katero ne morem reči, da se ne trudi. Zelo se trudi, toda še veliko drugih stvari je, ki jih mora izboljšati klub, da bi lahko opravljal svoje poslanstvo. Naš prednostni cilj ta trenutek je, da bi prišli do vadbenega središča, treh, štirih igrišč, na katerih bi lahko vadile vse naše selekcije. Ni nujno, da je v Fazaneriji, le da je kakovosten center, da je naš skupni dom in da ne najemamo igrišč po okoliških naseljih, kot se nam dogaja zdaj.
• V Fazaneriji urejajo štadion, da bi lahko gostili evropske tekme.
• Ureditev vadbenega centra s tremi, štirimi igrišči je prednostni cilj Mure.
• Ob stoletnici kluba, leta 2024, bo obnovljen tudi štadion.
Kako kaže s celostno prenovo štadiona?
Mura bo čez tri leta praznovala stoletnico in takrat upam, da bomo dobili, kar želimo. Projekt je v nastajanju, projektna dokumentacija je pripravljena in je zahtevna ter nujna, če želimo pridobiti tudi evropska sredstva, potem sledi še pridobitev gradbenega dovoljenja in obnova se lahko začne. Tudi igrišče bo pomaknjeno bližje tribuni.