Dobra mešanica

Kot priključni hibrid je druga generacija Fordovega kompaktnega križanca predvsem dobra mešanica sodobnega pogonskega sistema in bolj ali manj konvencionalnih, a uporabnih rešitev, ki voznika ne utrujajo s pretirano digitalizacijo.

Kombinacija 2,5-litrskega bencinca in elektromotorja je dobro usklajena in omogoča prijetno vožnjo. Če sem vozil po mestu in podeželskih cestah, kjer ni bilo potrebe po odločnem pospeševanju, je v samodejni nastavitvi, ko se bencinski motor in elektromotor sama »dogovarjata« kdo bo aktiven, vožnja skoraj v celoti potekala v električnem režimu, vse do približno 50 kilometrov, kolikor je tudi obljubljenih, če pred tem napolnite baterijo. Pa tudi na daljši vožnji, ko je baterija že bolj ali manj prazna, ta kuga izkoristi vsako ravnino ali spust po klancu, da izklaplja bencinski motor. Poleg tega ima voznik na voljo še izbirno tipko, na kateri lahko izbere možnost, da bencinski motor med vožnjo polni še baterijo; to se najbolje obnese na avtocesti.

Sicer je kuga prostorna in uporabna, še posebej mi je ugajala vzdolžno pomična druga vrsta sedežev. Razočarale pa so me luči, saj za skoraj 40 tisočakov ne dobite LED-žarometov, kar je v današnjem času milo rečeno nenavadno.