Volivci nagradili konservativce
Nemčija Podpora istospolnim porokam se je poslancem CDU, ki so glasovali za, izplačala
Podpora istospolnim porokam se je poslancem CDU, ki so glasovali za, izplačala.
Mineva štiri leta, odkar je tretja vlada kanclerke Angele Merkel sprejela zakon o porokah istospolno usmerjenih. Takoj po njegovi uveljavitvi so se poročili številni znani pari. Med njimi, denimo, tudi aktualni minister za zdravje Jens Spahn iz vrst CDU. Toda liberalizacija porok je imela tudi druge učinke. Raziskovalci z inštituta za ekonomske raziskave Ifo so ugotovili, da so volivci nagradili konservativne poslance, ki so podprli istospolne zakonske zveze. dopisnica iz Frankfurta
Konservativne stranke, kamor spada tudi krščanskodemokratska CDU, veljajo za manj naklonjene istospolnim porokam od liberalnih, kar v splošnem velja tudi za njihovo volilno bazo. Odločitev, da bodo v vladi kljub temu podprli poroke istospolnih parov, bi se jim torej lahko tudi maščevala. A kot so ugotovili raziskovalci Ifo, se je zgodilo ravno nasprotno. Volivci so politike CDU/CSU, ki so v zveznem parlamentu glasovali za sprejetje zakona, za to nagradili na naslednjih parlamentarnih volitvah.
Analizo so raziskovalci opravili na podlagi parlamentarnega glasovanja o zakonu, ki je uvedel poroke istospolno usmerjenih parov junija leta 2017, in zveznih parlamentarnih volitev jeseni tistega leta. Glasovanje in vroča razprava, ki je takrat potekala, sta opazno vplivala na to, kako javnost vidi odnos CDU in njene bavarske sestrske stranke CSU do družbenih vprašanj. Zakon je podprlo 393 poslancev, 226 jih je bilo proti. Zanj so glasovali tako rekoč vsi poslanci socialnodemokratske SPD, stranke Zeleni in skrajno leve
Levice ter le 75 poslancev CDU/ CSU, proti je bilo 225 poslancev. Že dejstvo, da je toliko konservativnih poslancev podprlo zakon, je raziskovalce presenetilo, saj so v CDU/CSU, kar zadeva družbena vprašanja, povezana z moralo, kot na primer pravica do splava ali raziskave matičnih celic, po pravilu glasovali enotno in za bolj omejujoče rešitve kot poslanci liberalnejših strank. To je veljalo za vsa podobna vprašanja od leta 1995 do 2015.
Za dobro odstotno točko več glasov
Raziskovalci so ugotovili, da so volivci nagradili kandidate CDU/ CSU, ki so junija podprli zakon o porokah istospolnih parov. Na zveznih parlamentarnih volitvah so namreč statistično značilno v povprečju prejeli 1,29 odstotne točke več glasov volivcev kot tisti, ki zakona niso podprli. Obrat CDU/CSU k politični sredini se je, vsaj pri tem vprašanju, torej izplačal. Niti ekonomski rezultati države oziroma konkretnega volilnega okraja niti dejstvo, ali je kandidat kandidiral na vzhodu ali zahodu Nemčije, niti moč skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) v določenem volilnem okraju niso imeli tolikšnega vpliva.
Seveda iz tega še ni mogoče sklepati, da je premik CDU/ CSU proti sredini strankama na splošno koristil in da bi stranki morali biti še bolj sredinski in liberalni. Lahko bi bilo ravno nasprotno. Namreč, CDU se je v zadnjih letih pomaknila dovolj na sredino, da je desno od nje nastala skrajno desna AfD, ki je CDU odškrnila znaten del podpore, predvsem na vzhodu države. Tudi znotrajstrankarski ideološki boji o tem, ali naj stranka postane bolj konservativna ali naj ohrani sredinsko politiko, ki jo je uvedla Angela Merkel, dokazujejo, da se stranka ubada z vprašanji lastne identitete.
Jesenske zvezne parlamentarne volitve bodo prvi resni test odločitve stranke, da bo ostala na poti, ki jo je zastavila odhajajoča kanclerka. Javnomnenjske raziskave so ji sicer le slabe tri mesece pred dnevom D napovedale prepričljivo zmago, kanclerskemu kandidatu in predsedniku CDU Arminu Laschetu pa s tem vstop v kanclersko palačo.
• Pred štirimi leti je vlada Angele Merkel sprejela zakon o istospolnih zvezah.
• 75 poslancev CDU/CSU je glasovalo za, proti je bilo 226 poslancev.
• Podpora se jim je proti pričakovanjem nekaterih obrestovala.