Medij posebnega pomena v boju za preživetje
Radio Študent Soočanje z drastičnim upadom financiranja in mačehovskim odnosom Študentske organizacije Ljubljana
Radio Študent se spopada z drastičnim upadom financiranja in mačehovskim odnosom ŠOU.
Številni mediji preživljajo težke čase. Epidemija je oklestila že tako kopneče prihodke od oglaševanja, mnogi, med njimi tudi lokalni mediji in mediji posebnega pomena, so na razpisu ministrstva za kulturo ostali praznih rok. Radio Študent (RŠ), neodvisni skupnostni radio z najdaljšim stažem v Evropi, je eden od najbolj prizadetih. Že sedem mesecev je v globoki krizi in finančni negotovosti.
Komisija, ki deluje okviru ministrstva za kulturo in v katero je vlada namestila več kadrov blizu stranki SDS, je presodila, da program Radia Študent ne prispeva dovolj k medijskemu pluralizmu v državi. RŠ je tako ostal praznih rok, denar, namenjen za spodbujanje medijskega pluralizma, pa so med drugim prejeli NovaTV24.si, Zavod Iskreni, Duhovno-prosvetni center Dom sv. Jožef in založba Nova obzorja, ki je v solastništvu SDS. Lani je RŠ pri enakih razpisnih pogojih, a ob drugač
Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani
ni sestavi komisije, na tem razpisu prejel vse možne točke.
»Da je ministrstvo za kulturo pred kratkim inančno podprlo vrsto medijev, ki širijo sovražni govor in eksplicitno rasistične ideje, Radiu Študent pa je podporo v celoti odreklo, je znamenje, da se Republika Slovenija preobraža iz razvite evropske demokracije v periferno avtokracijo,« so zapisali visokošolski sindikati v pismu podpore radiu.
Zaradi dvomov o strokovnosti razpisne komisije je RŠ vložil tožbo na upravno sodišče, na svoj položaj pa so radijci glasneje opozarjali. Tri dni so več ur na dan glasno predvajali posebni program Radia Kričač na Metelkovi ulici, tik pred ministrstvom za kulturo. »En zvočnik je bil obrnjen čez cesto, proti ministrstvu, da vsaj slišijo, česa ne podpirajo,« je akcijo opisal krizni govorec RŠ Rasto Pahor. Protestniška povorka je nato odšla pred mestno hišo, kjer je množica podpornikov radia, kljub resnosti situacije, prešerno rajala v dežju. »Bolj smiseln bi bil protest pred ministrstvom, a to ni bilo mogoče, saj je bilo za ozek pločnik preveč ljudi,« je pojasnil Pahor.
Negotova prihodnost
Opozoril je, da je »prihodnost negotova, a kljub izjemnemu padcu sredstev obstoj Radia Študent ni ogrožen«. »Če bo treba, bomo delali tudi brezplačno, je pa ogroženo delovanje radia, kot ga poznamo, saj brez sredstev kljub požrtvovalnemu delu ni mogoče ohraniti kvalitete in kvantitete programa,« je pojasnil. V nevarnosti je tudi temeljno poslanstvo Radia Študent, izobraževanje mladih in prenos znanja na mlajše generacije.
A tudi če se bo RŠ uspešno prebil skozi letošnje leto, »nas ubija, da ne moremo načrtovati prihodnosti, ne vemo, v kakšnem stanju bo radio čez dve leti, kaj šele čez pet«, je potarnal Pahor. Od začetka leta zbirajo sredstva tudi z donacijami, vendar tolikšnega izpada temeljnih dohodkov najverjetneje ne bodo mogli nadomestiti. Prisiljeni so v dodatna nižanja že tako simboličnih honorarjev, številni sodelavci so se jim celo odpovedali.
Pa vendar težave z ministrstvom in vlado niso edini resen problem, ki tare Radio Študent. V začetku leta mu je njegov formalni ustanovitelj, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), v celoti ukinil inanciranje in ga poskusil privatizirati. Obljubljali so jim inančne nagrade, če bi o delovanju ŠOU začeli poročati nekritično. A po medijski kampanji in zgražanju širše javnosti je ŠOU nazadnje delno popustil in inanciranje le znižal za približno tretjino v primerjavi s prejšnjim letom.
Blatenje novinarke
Na množičnih protivladnih protestih 28. maja je skupina študentov v znak protesta proti spornim praksam delovanja ŠOU za deset minut simbolno zasedla študentski kampus, ki ga imajo mnogi za »študentski Teš 6«. Takrat je eden izmed prisotnih študentov za Delo pojasnil, da so kampus zasedli v znak protesta, ker »vodstvo ŠOU samovoljno razpolaga z študentsko lastnino«. Pri kratkotrajni zasedbi so bila domnevno nekoliko poškodovana vhodna vrata ograjenega dvorišča.
ŠOU je na družbenem omrežju objavil zapis svojega predsednika Klemna Petka, ki je za nastalo škodo in »spodbujanje k nasilju« obtožil urednico RŠ Hano Radilović, ki redno kritično poroča o delovanju organizacije in je simbolno zasedbo kampusa spremljala kot novinarka. Petek je naznanil, da zato prekinja vsakršno sodelovanje z RŠ, prenehal bo odgovarjati tudi na njihova novinarska vprašanja. Ker se ji, kljub pozivu k takojšnjemu umiku in preklicu izjave, še ni javno opravičil, Hana Radilović razmišlja o tožbi.
Podporo je Radiu Študent izrazil tudi rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič. »Poleg več odtegnitev inanciranja je zdaj, kot kaže, krivično okrivljen povzročanja škode ob nedavnih dogodkih v kampusu. Zdi se mi skrajno neprimerno, če se dogodek izkorišča za obračunavanje z medijem, ki je izjemno pomemben v slovenskem prostoru in je v preteklih desetletjih odigral zelo pomembno družbeno vlogo,« je zapisal na družbenem omrežju.
Poleg več odtegnitev financiranja je Radio Študent zdaj, kot kaže, krivično okrivljen povzročanja škode ob nedavnih dogodkih v kampusu.