Kmetijske zadruge čaka plaz sprememb
Digitalizacija Zadružni sistem mora slediti dogajanju v drugem delu gospodarstva – Digitalizacija čaka tudi kmetije
V slovenskem zadružnem sistemu hkrati poteka več procesov. Najtežji izziv bo digitalizacija, hkrati pa bo treba rešiti problem razdrobljenosti in specializacije posameznih članic Zadružene zveze Slovenije (ZZS).
ZZS povezuje 60 praviloma mešanih kmetijskih in gozdarskih zadrug. S svojo regijsko organiziranostjo povezuje več kot 13.000 družinskih kmetij po celotnem teritoriju in ustvari skoraj 2600 delovnih mest. Zadruge članice ZZS predstavljajo samo 14 odstotkov vseh zadrug, vendar zaposlujejo 92 odstotkov vseh delavcev v zadrugah in ustvarijo 86 odstotkov vseh prihodkov zadrug. Od skoraj 70.000 večinoma družinskih kmetij v Sloveniji jih samo 42 odstotkov ali 30.000 prideluje rastlinske pridelke in redi živali večinoma za prodajo. Od teh jih je več kot 13.000 ali 45 odstotkov kmetij, združenih v zadrugah, članicah ZZS. Zadruge od družinskih kmetij na leto odkupijo več kot 75 odstotkov mleka, 70 odstotkov goveda in grozdja za vino, 40 odstotkov prašičev, 30 odstotkov žita in koruze, 30 odstotkov drobnice, zelenjave in krompirja ter hmelj, sadje, les, so še pojasnili na ZZS.
Stečaji, združevanja, sanacije
V zadnjem obdobju je v stečaj šlo nekaj zadrug, z združevanjem zadruge Krka – ta je imela poslovne težave – in Trebnje je nastala največja zadruga v državi. Konsolidacijo v zadružnem sistemu in poslovno povezovanje lahko pričakujemo tudi v prihodnje, saj so zadruge različno velike in tudi v različni poslovni kondiciji. »Zadružništvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo – letos bomo zaznamovali 150 let razvoja. Na teh močnih temeljih gradimo prihodnost, ki pa zahteva napredek v novo sodobno obliko poslovanja, trgovanja. Digitalna transformacija je le eden izmed vidikov, ki so ključni za ohranitev, napredek ter tehnološki in inovativni razvoj zadrug, članov in kmetij v prihodnje,« je pisno odgovoril Borut Florjančič, predsednik ZZS, in dodal: »Zato je digitalizacija zadrug najpomembnejša. Govorimo o digitalizaciji poslovanja, proizvodnje, logistike in trgovinske dejavnosti posameznih zadrug, ki temelji na povezljivem sistemu za preprosto izmenjavo informacij in delno skupni uporabi infrastrukture med zadrugami ter na dopolnjevanju ponudbe za usklajen, enoten nastop na trgu, ki omogoča tudi sledljivost kmetijskih pridelkov in surovin v živilih na ravni masnih bilanc.«
V ZZS so si digitalizacijo postavili kot cilj že v nacionalnem programu NextGen v projektu zadružnih zbirnih, sortirnih, skladiščnih, predelovalnih centrov. Poleg tega pa še: tehnološko obnovo in povečanje kapacitet pri zadrugah, skupno trženje in prepoznavnost pod enotno kolektivno znamko ZZS, postopno nadgradnjo trgovinske dejavnosti zadrug ter investicije v skupne trgovine v urbanih okoljih in sodobne načine nastopa do potrošnika. V procesu zmanjševanja stroškov in maksimiranja prihodkov je mogoče pričakovati proces poslovnega povezovanja zadrug. Borut Florjančič je pojasnil: »Kmetijstvo se spopada z eno največjih razlik med ceno vhodnega kmetijskega repromateriala in cenami kmetijskih produktov. Ravnovesje na trgu je porušeno, porazdelitev zaslužka se je absolutno preveč prevesila na drugi konec verige. Prizadevati si moramo, da z vsemi mogočimi ukrepi za našega kmeta to razmerje popravimo. Od shem kakovosti, sledljivosti masnih bilanc, močnih pogajalskih pozicij zadrug, povezovanja na nabavnih in prodajnih trgih do prepoznavnih slovenskih zadružnih blagovnih znamk ter ne nazadnje do prodajne mreže zadrug, ki bo bliže kupcu na sodoben način tudi v mestih.«
Najeli pomoč za digitalno preobrazbo
»Analiza, ki smo jo v ZZS na začetku letošnjega leta izvedli v sodelovanju z Inštitutom za digitalizacijo
IPM Digital, je pokazala predvsem pomanjkanje speciičnih znanj s področja digitalizacije ter poznavanje samega procesa digitalne transformacije, zato smo se v ZZS povezali s stroko in zadrugam ponudili prve usmeritve na začetku njihovega procesa digitalne transformacije,« je povedal Florjančič. Kot eden glavnih procesov so digitalizacijo opredelili na kongresu ZZS, ki je bil v prvi polovici junija.
Pri digitalizaciji bo pomagal dr. Primož Banovec. Vprašali smo ga, kako bo proces potekal. »Prvo prednostno področje je razvoj digitalizacije procesov, na katerem zadruge že zdaj izmenjujejo informacije in se povezujejo, saj želimo v prvem koraku spodbujati in nadgrajevati dobre prakse, hkrati pa vanje vključevati tudi vse več zadrug. Pri tem prepoznavamo pomembnost vodilnih zadrug na področju digitalizacije in sledilcev, ki bodo imeli v okviru povezovanja prek zadružne zveze že s tem bolj uhojeno gaz. Napredne zadruge že uveljavljajo digitalne rešitve, na primer na področju trženja ali sledenja, pri tem jih je treba spodbujati in primere dobre prakse širiti na druge zadruge.
Naslednje prednostno področje je povezano s povezovanjem podatkov in njihovo analizo, saj so podatki v 21. stoletju podlaga za konkurenčnost in napredek. Obseg izmenjave podatkov med zadrugami je precej majhen, prav tako frekvenca. Da bi to nadgradili, je treba jasno prepoznati prioritetna področja dela zadrug oziroma ključne procese, kjer bodo zadruge jasno prepoznale prednosti združevanja podatkov. Z analizami združenih podatkov je mogoče zelo izboljšati konkurenčnost zadrug, in tudi to je digitalizacija. Sledile bodo številne druge smeri razvoja digitalizacije, hkrati z identiikacijo potreb, ki bo prišla od samih zadrug, naših članic, po drugi strani pa bo usmeritve in razvoj na področju digitalizacije narekovalo tudi zunanje okolje – predvsem stranke, velike in male, ter sodobni trg, ki se mu morajo zadruge tudi digitalno prilagajati.«
• Zadruge čakajo tehnološke spremembe.
• Zadruge se ukvarjajo z lesom, žitom, mlekom in trgovino.
»Napredne zadruge že uveljavljajo digitalne rešitve, na primer na področju trženja ali sledenja, pri tem jih je treba spodbujati in primere dobre prakse širiti na druge zadruge.«