Neomajno naprej, a čim širše, brez krčenja
Kongres skrajne desnice Francoski političarki Marine Le Pen še četrti mandat predsednice Nacionalnega zbora
Kako naprej, je vprašanje, ki obseda francosko skrajno desnico, potem ko je na nedavnih regionalnih in departmajskih volitvah izgubila skoraj tretjino izvoljenih predstavnikov. Minuli konec tedna so iskali odgovor na kongresu Nacionalnega zbora v Perpignanu, kjer je deset mesecev pred predsedniškimi volitvami voditeljica Marine Le Pen poudarila, da se bo neomajno borila naprej, tudi kot kandidatka za Elizej.
Sedemnajsti kongres Nacionalnega zbora so na jugu Francije pripravili teden dni po drugem krogu regionalnih volitev, na katerih je skrajna desnica doživela poraz, saj ni osvojila nobene regije. Na njem so včeraj z 98,35-odstotno podporo že četrtič potrdili na čelo edino kandidatko Marine Le Pen, ki vodi stranko od leta 2011. Kakor citirajo političarko francoski mediji, njena vnema ne pojema. »Ne dvomim, kaj je treba narediti v Franciji.« Tudi Jordan Bardella, drugo ime stranke, ki bo od jeseni do pomladi, med kampanjo Marine Le Pen za predsednico države, začasno upravljal stranko, je prepričan, da »ni še nič izgubljeno«, sploh pa »nimamo pravice dvomiti«.
Smer v prihodnost
A nezadovoljstva znotraj stranke je, kakor je brati analize, nemalo, zlasti med najbolj radikalnimi člani, in to na račun pomikanja ideologije z roba k desnici. Da se je treba vrniti k bistvu, torej k ostrini in jasnosti pri mobilizacijskih vprašanjih, kakršni sta priseljevanje in varnost, je pred dnevi pozval tudi Jean-Marie Le Pen, 93-letni oče voditeljice. Prepričan je, da se v nasprotnem lahko zgodi, da stranke kmalu ne bo več. Poudaril je, da se je vse obrnilo navzdol z njegovo izključitvijo leta 2015, spremembo imena, obračanjem hrbta izvornemu lepenizmu ... Toda po drugi strani se poskuša Marine Le
Pen čedalje širše povezovati z radikalnimi tabori v Evropi. V petek se je podpisala pod »skupno izjavo o prihodnosti Evrope«, v kateri je brati, da je EU treba temeljito reformirati, svoj podpis so primaknili tudi Viktor Orbán, Jarosław Kaczyński, Matteo Salvini, Santiago Abascal, Giorgia Meloni in drugi. »Namesto da bi EU ščitila Evropo in njeno dediščino, namesto da bi dopuščala svoboden razvoj evropskih narodov, je zdaj vir problemov, strahov in negotovosti. EU je vse bolj orodje radikalnih sil, ki hočejo izpeljati civilizacijsko preobrazbo in doseči Evropo brez narodov, osnovati evropsko superdržavo, uničiti in izničiti evropske tradicije, predrugačiti osnovne družbene institucije in moralna načela,« je brati v izjavi.
Po pisanju Le Monda predstavljajo skrajni desničarji besedilo kot »temeljni kamen velike alianse, ki nastaja v evropskem parlamentu«, in vendar so očitni razkoli. Po navedbah časnika med podpisniki ni imen iz nemške AfD, niti Švedskih demokratov, niti romunske skrajne desnice, pa tudi »stranka slovenskega premiera Janeza Janše, ki je blizu Viktorju Orbánu, ni odrekla solidarnosti Evropski ljudski stranki« ...
Narod in identiteta
Zdi se lahko, da je francoski Nacionalni zbor na točki, ko se preizprašuje, kako naprej. Govornik stranke Sébastien Chenu je za domače medije izjavil, da se »ne bodo vrnili k Nacionalni fronti« (tako so se imenovali do leta 2018). Ne bodo se zapirali in krčili, nočejo se znova demonizirati, ampak je cilj drugačen: »odpreti« se za nove ljudi in politične sile. Na nedavnih volitvah so poskušali osvojiti regijo Provansa-Alpe-Azurna obala s Thierryjem Marianijem, ki je na desni rob prestopil iz konservativne stranke Republikanci. Da ne bo nobenega vračanja v preteklost, je včeraj med slavnostnim govorom potrdila tudi Marine Le Pen, medtem pa brenkala na domoljubna čustva v slogu, »ni naroda, če ni identitete«.
• V Perpignanu na jugu Francije je potekal 17. kongres Nacionalnega zbora.
• Marine Le Pen so potrdili na čelo stranke z 98,35-odstotno podporo.
• V prihodnost hočejo odprto, ne kakor nekoč.