V konfliktu z evropskimi vrednotami
Da predsednik vlade s svojo politiko dela škodo državi, meni celo njegov zvesti zaveznik, predsednik države Borut Pahor.
Vštiriindvajsetih urah bo predsednik vlade dvakrat predstavljal prioritete predsedovanja svetu EU. Včeraj je predstavitev namenil poslancem državnega zbora, danes ga bo predstavil evropskim poslancem v Strasbourgu. Tako bomo dobili dve diametralno nasprotni sliki. Včerajšnji Janšev nastop v državnem zboru je bil izveden ex cathedra, vsebinsko monoton, predvsem pa je minil brez vprašanj ali komentarjev poslancev.
Če je ob ekscesnem začetku slovenskega predsedovanja slovenski politični razred že predpočitniško letargičen, tega ni mogoče reči za evropsko politiko – kar se bo danes v vsej barvitosti potrdilo v evropskem parlamentu, ki rutinsko in tehnično predsedovanje nevplivne evropske države spremlja z nadpovprečno veliko zanimanja. Vzrok tiči v predsedniku vlade Janeza Janši, ki je v vse bolj odprtem konfliktu z evropskimi vrednotami in načeli vladavine prava, kar ga je postavilo visoko na radarje tistega dela evropske politike, medijev in civilne družbe, ki jih še ni zajela regresivna, nedemokratična epidemija, ki pustoši po vzhodu Evrope.
Da predsednik vlade s svojo politiko dela škodo državi, meni celo njegov zvesti zaveznik, predsednik države Borut Pahor, ki upa, da se bo Janša znal zadrževati, ko bo nagovoril evropski parlament, saj vse, kar reče, reče tudi v imenu naše države. Tega državniškega standarda ne pozna niti notranji minister Aleš Hojs, ki je slovenskega komisarja posredno označeval za birokratsko svinjo. S tem vlada jasno sporoča, da ji je Janez Lenarčič, ki ga je imenovala Šarčeva vlada in ki zagovarja evropske vrednote, trn v peti.
Drugo slovensko predsedovanje svetu EU je torej Janševo predsedovanje. Pri tem ne gre prezreti, da bo večino obsežnega in vsebinskega dela opravilo uradništvo. Janša že vnaprej napoveduje, da bo predsedovanje uspešno, pri tem pa zaslug in truda slovenskega uradništva do zdaj ni omenil niti z besedo. Če bo predsedovanje neuspešno ali globoko v senci specifičnega položaja in ravnanj predsednika vlade na področju vladavine prava, je pričakovati, da bo vlada zvalila krivdo na uradništvo, predvsem pa na do predsedovanja kritično opozicijo.