Ob rekordnih prihrankih se rekordno zadolžujemo
V Sloveniji vse več povpraševanja po stanovanjskih kreditih
Močno povečano dolgoročno zadolževanje gospodinjstev je predvsem odziv na nakopičene prihranke, banke pa tovrstno kreditiranje spodbujajo tudi z zelo nizkimi obrestnimi merami. Gospodinjstva še nikoli niso tako množično iskala stanovanjskih posojil, a hkrati tudi še nikoli niso tako močno kopičila prihrankov.
Obseg stanovanjskih posojil je najstabilnejši del poslovanja bank in masa tovrstnih posojil je rasla tudi v najbolj kriznih razmerah prejšnjega desetletja. Od skupaj 10,8 milijarde evrov posojil gospodinjstvom je več kot sedem milijard evrov stanovanjskih. Lanski skok stanovanjskega kreditiranja je izjemen, saj so banke odobrile kar 38 odstotkov več novih stanovanjskih posojil kot leta 2019, kažejo podatki Banke Slovenije. Obseg stanovanjskih posojil se je lani povečal za štiri odstotke, letos pa že v prvih petih mesecih za 2,5 odstotka.
A najpomembnejši izziv ni morebitna prezadolženost gospodinjstev, ta se celo zmanjšuje, saj vloge rastejo še bolj kot stanovanjska posojila. Gospodinjstva so med epidemijo zmanjšala tudi potrošniško zadolževanje. Seveda pa se z večjim obsegom dolgoročnega kreditiranja lahko povečuje tudi število tveganih primerov prezadolženosti.
A vseeno je splošno gledano zadolženost gospodinjstev zelo nizka, kar pa verjetno pomeni, da bi gospodinjstva najela še več stanovanjskih posojil, če bi z njimi lahko prišla do želene nepremičnine po primerni ceni. Ključni izziv je zato stanovanjska politika.
Slovenija doživlja rekordno rast povpraševanja gospodinjstev po stanovanjskih posojilih. Ta bi lahko postala celo najpomembnejši vir zaslužka bank. A rast posojilne aktivnosti gospodinjstev je še vedno bistveno skromnejša od rasti prihrankov. Po eni strani tako gospodinjstva še nikoli niso imela toliko najetih posojil, po drugi strani pa je njihova skupna zadolženost najnižja, vsaj odkar je Slovenija sprejela evro.
Po podatkih Banke Slovenije (BS) je konec aprila obseg stanovanjskih posojil gospodinjstvom dosegel 6,9 milijarde evrov in se postopoma že približuje vsem posojilom, danim gospodarstvu (teh je za 8,9 milijarde evrov). Kar 29 odstotkov vseh posojil nebančnemu sektorju je stanovanjskih. Ta so tudi sicer najbolj stabilen segment poslovanja bank, ki se z gospodarskimi razmerami le malo spreminja.
Rast stanovanjskih posojil
V zadnjem poročilu o poslovanju bank BS navaja, da je medletna rast posojil gospodinjstvom od marca znova pozitivna. Zgolj aprila je znašala 1,6 odstotka. Banke z rastjo posojil gospodinjstvom delno nadomeščajo upadanje posojilne aktivnosti gospodarstva. A tudi znotraj gospodinjstev so spremembe. Čeprav se posojilna aktivnost povečuje, je ta rast še vedno manjša od rasti prihrankov. Večji prihranki se poznajo tudi v manjšem povpraševanju po potrošniških posojilih. Od začetka epidemije se je obseg potrošniških posojil gospodinjstvom zmanjšal za desetino, kažejo podatki Banke Slovenije. V istem obdobju se je obseg stanovanjskih posojil povečal za šest odstotkov.
Rast stanovanjskih posojil se ni nikoli ustavila. Le v letih 2013 in 2014 je znašala manj kot odstotek. Tudi tokratna epidemija je imela zelo skromen učinek. Pred njo se je leta 2019 obseg stanovanjskih posojil gospodinjstvom povečal za 5,8 odstotka, lani pa za »le« 4,1 odstotka, kažejo podatki BS. A lanska skromnejša rast ima »posladek«, obseg novih stanovanjskih posojil gospodinjstvom je lani znašal rekordnih 1,85 milijarde evrov. Bolj jasno povedano, gospodinjstva niso še nikoli tako hlastala za stanovanjskimi posojili, kot so lani.
Letos se je zgolj v prvih štirih mesecih masa stanovanjskih posojil gospodinjstvom povečala za 1,6 odstotka, s poletjem in tudi s koncem epidemije pa je pričakovati še večji naval.
Vabijo tudi nizke obresti
Rast povpraševanja po posojilih dvigajo tudi nizke obrestne mere. Efektivna obrestna mera stanovanjskih posojil se približuje dvema odstotkoma, kar je najmanj v zgodovini Slovenije. Pri tem je sicer treba opozoriti, da bi morala efektivna obrestna mera vključiti tudi vse stroške, povezane z odobritvijo posojila, a vseeno velja biti nekoliko previden. Predvsem v jamstvih, ki jih morajo podati gospodinjstva za odobritev posojila, bi se lahko skrivali stroški, ki niso zajeti v efektivni obrestni meri. V primerjavi s preteklimi obdobji velikih rasti kreditiranja banke zdaj praviloma zahtevajo višja jamstva. Bolj jasno povedano, večji del nepremičnine morajo gospodinjstva plačati z lastnimi sredstvi oziroma jamčiti za večji znesek najetega kredita.
Rekordni prihranki
Vse to pa še ne pomeni, da se prebivalstvo nerazumno zadolžuje. Ravno obratno. Če je pred desetimi leti delež kreditov gospodinjstev presegal 60 odstotkov vseh vlog gospodinjstev na bančnih računih, pa je kmalu po izbruhu epidemije delež kreditov v bančnih prihrankih zdrsnil pod 50 odstotkov in še pada. Gospodinjstva imajo torej dvakrat več prihrankov kot dolgov.
Njihova zadolženost se sicer zmanjšuje že več kot desetletje. Pri tem je treba opozoriti, da vloge (depoziti) gospodinjstev znašajo le približno polovico njihovih prihrankov, in pred desetletjem so zaradi negotovih razmer tudi gospodinjstva na bančnih računih puščala nekaj manj denarja. To se delno zaradi nizkih obrestnih mer dogaja tudi zdaj, ko gospodinjstva iščejo druge naložbe, tudi nepremičnine.
Pri tem pa je treba opozoriti, da povprečje še ne pomeni, da so razmere normalne. V povprečju so gospodinjstva res nezadolžena, toda s povečano kreditno aktivnostjo se povečuje število zadolženih gospodinjstev (in na drugi strani seveda rastejo prihranki nezadolženih gospodinjstev), kar lahko pripelje tudi do večjih socialnih tveganj ob poslabšanju gospodarskih razmer.