Vlada odprla fronto s slovenskim komisarjem
Predsedovanje svetu EU V predstavitvi programa poslancem predsednik vlade niti z besedo ni omenil vladavine prava
Po turbulentnih prvih dneh predsedovanja svetu EU, ko je bila vlada Janeza Janše zaradi odnosa do vladavine prava tarča številnih kritik evropske komisije, številnih drugih evropskih politikov in uglednih bruseljskih novinarjev, ki so se ob začetku predsedovanja mudili v Sloveniji, je vlada odprla fronto z evropskim komisarjem iz Slovenije Janezom Lenarčičem.
• Danes bo program predsedovanja predstavil v evropskem parlamentu.
• Najpomembnejši točki sta okrevanje po epidemiji in konferenca o prihodnosti EU.
• Epidemija je pokazala vse slabosti, ki jih je EU prinesla globalizacija.
Komisar, ki ga je na prestižno politično funkcijo imenovala vlada Marjana Šarca, se je v nemilosti vlade Janeza Janše znašel zato, ker naj bi poskušal blokirati ali s pogojevanjem zaustaviti potrditev slovenskega načrta za okrevanje.
Minister za kohezijo Zvonko Černač se je na twitterju obregnil ob to, da naj bi Lenarčič podprl nerazumne zahteve treh komisarjev, ki bi blokirale slovenski načrt za okrevanje. Černač je še dodal, da Lenarčiču po tem preostane samo odstop ali odpoklic. Pred tem so mediji blizu SDS navajali, da so trije evropski komisarji – Didier Reynders, Věra Jourová in Virginijus Sinkevičius – poskušali s pogojevanjem zaustaviti potrditev slovenskega načrta za okrevanje, pri tem pa da jih je podprl tudi komisar Lenarčič.
Še vedno pa ni jasno, ali je notranji minister Aleš Hojs meril na Lenarčiča, ko je izjavil, da bi morda lahko nekega visokega predstavnika v evropski birokraciji označil za svinjo. Hojs se je ob tem retorično vprašal, ali kdo pozna kakšnega komisarja v zgodovini EU, ki bi se priključil ideji, da se sredstva EU ne odobrijo državi, iz katere prihaja, torej domovini.
Konec tedna je evropska komisija pojasnila, da je bil slovenski načrt za okrevanje sprejet na sestanku komisije soglasno. Včeraj pa so se še oglasili iz kabineta evropskega komisarja za krizno upravljanje Lenarčiča in tako kot v evropski komisiji odločno zanikali navedbe spletnih portalov blizu SDS. »V zvezi z insinuacijami, skomuniciranimi na skrajno nedostojen in nedopusten način, sporočam naslednje dejstvo: evropski komisar Janez Lenarčič se v nobenem trenutku in v nobeni fazi postopka ni zavzemal za pogojevanje ali blokado slovenskega načrta za okrevanje,« je na twitterju zapisala Tina Štrafela, ki je v kabinetu pristojna za odnose z mediji.
Janša govoril predvsem o geopolitiki
Sicer pa je Janša včeraj v državnem zboru v polurnem nastopu predstavil program šestmesečnega slovenskega predsedovanja svetu EU s prednostnimi nalogami. »EU je danes drugačna, kot je bila takrat, ko smo vanjo vstopali,« je dejal Janša, ki na temo predsedovanja poslancem ni odgovarjal na vprašanja.
Spomnil se je svojega prvega predsedovanja svetu EU leta 2008, od takrat so se zvrstile številne krize, finančna in gospodarska, grožnja z razpadom evroobmočja, sledila je migrantska kriza, nato pa še brexit. Ključna tema drugega Janševega predsedovanja svetu EU je epidemija.
»Pokazalo se je, da smo bili na večino od teh kriz slabo pripravljeni, da manjkajo nekateri skupni instrumenti. Pokazalo se je, da v primeru resne krize, kot je bila pandemija, skupni mehanizmi razpadejo, ne funkcionirajo, pokažejo se vse slabosti, ki jih prinese
Evropska unija je danes drugačna, kot je bila takrat, ko smo vanjo vstopali.
Janez Janša
globalizacija, če na te izzive nismo pripravljeni,« je povedal Janša in dodal, da je jasno in logično, da je prva prioriteta slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije okrevanje in odpornost.
Posebej je pred poslanci poudaril četrto prioriteto, konferenco o prihodnosti EU. »Zaradi kriz, ki jih je doživela EU od leta 2008, smo se v glavnem ukvarjali s posledicami stanja, ki je nastalo tudi zaradi tega, ker Evropa ni imela strateških odgovorov na te izzive,« je izpostavil Janša in dodal, da je naloga slovenskega predsedstva, da razpravo odpre in omogoči vsem, da izrazijo svoje mnenje o tem, kako vidijo EU v predvidljivi prihodnosti.
Janša, ki niti z besedo ni omenil vladavine prava, se je ob koncu kritično osredotočil še na zunanji kontekst predsedovanja.
»EU je bila v zadnjih tridesetih letih precej zagledana sama vase, naš delež na svetovnem trgu, izvoz, število patentov in inovacije padajo, spoprijemamo pa se s posledicami slabe demografske slike v EU, demografskega buma v naši soseščini, krizne situacije v podsaharski Afriki,« je dejal Janša.
Prvič po letu 2008 je po njegovo za EU spet čas, ko se bo lahko ukvarjala s strateškimi odgovori na strateške izzive glede vprašanj širitve in krepitve EU, tudi s kombinacijo mehke in trde moči.
Janša upa, da bo konec leta lahko rekel, da Evropa znova stopa na pot, ko postaja regionalni dejavnik številka ena in ko postaja globalni dejavnik, ki se lahko resno pogovarja z drugimi velesilami.