Tako je, če hočemo na mizi svinjski zrezek
Inšpektorji v Ljutomerčanu niso odkrili večjih nepravilnosti – Skladnost posnetkov še preverjajo
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je končala izredni inšpekcijski nadzor na prašičji farmi Ljutomerčan. Večjih nepravilnosti ni ugotovila. Glede posnetka, ki se je v javnosti razširil 24. junija, so njene ugotovitve nekoliko nenavadne. Potrjuje, da so na njem prikazane kršitve zakonodaje s področja zaščite živali, po drugi strani pa za določene dele ne more potrditi, da so bili posneti na omenjeni farmi.
Inšpektorji so pri izrednem nadzoru, ki se je začel ta ponedeljek in je trajal več dni, pregledali opremo, prostore in živali, preverili so postopke čiščenja in vzdrževanja. Opravili so pregled higienskih razmer, oceno postopkov dobre kmetijske prakse ter pregled dokumentacije in evidenc. V zvezi s skrbjo za živali so ugotovili neskladje glede namestitve igral za prašiče oziroma materiala za zadostitev etoloških potreb in uporabe stelje v posameznih boksih. Glede postopka reje pa so zaključili, da se izvaja skladno z zakonodajo. »Sprejeti so bili vsi ukrepi za zagotovitev skladnosti in odpravo ugotovljenih nepravilnosti, uveden je bil prekrškovni postopek,« so povedali na UVHVVR.
Podgoršek: Prakse na videu niso standard reje prašičev
Čeprav je UVHVVR farmo Ljutomerčan identificirala prav na podlagi posnetka in ogleda na terenu, so na upravi zapisali, da za določene dele posnetka ne morejo potrditi, da so bili posneti na omenjeni farmi. Sum jim vzbujata označitev živali in uporaba sredstev za zdravljenje. Spomnimo, društvo Projekt transparentnosti živalskih obratov (AETP), ki je posnetke objavilo, najprej ni želelo razkriti, s katere farme so, ker nobene ni želelo posebej izpostavljati, in zaradi zaščite zaposlenih. Na posnetkih so svinje z odprtimi neoskrbljenimi ranami in poškodbami, prašički, ki se skotijo na tla, onesnažena s fekalijami, veliko mrtvorojenih prašičkov, prikazano je tudi, kako zaposleni »neprofitabilne« mladiče pokonča tako, da jih vrže ob tla.
Kmetijski minister Jože Podgoršek je v petek zatrdil, da ima ministrstvo ničelno toleranco do takšnih ravnanj in da prakse na videu niso standard reje prašičev v Sloveniji.
• Uprava še preverja, ali so vsi posnetki z omenjene farme.
• Sum vzbujata označitev živali in uporaba sredstev za zdravljenje.
• Uveden je bil prekrškovni postopek.
Žalostna statistika smrti prašičkov
Miha Kuhar, direktor podjetja Ljutomerčan, ki je v lasti družbe Puklavec Family Wines, o izvoru posnetkov z njihove farme pravi, da se »za zdaj od takšnega zaključka še distancirajo«. Danes v podjetju poteka policijski nadzor in skupaj bodo primerjali prostore na farmi s tistimi na posnetkih. »Videti pa je, da določene zadeve niso prirejene,« dodaja. O vsebini posnetkov pa pravi, da prikazujejo slike, ki niso prijetne, a tako poteka prašičereja po vsem svetu. »Tako je, če hočemo imeti na mizi svinjski zrezek.«
Direktor Ljutomerčana obžaluje, da se jih prikazuje kot morilce živali oziroma ljudi, ki slabo ravnajo z živalmi, kar je po njegovem mnenju daleč od resnice. Glede oskrbe ran zagotavlja, da za vsako žival vodijo evidenco, s čim je zdravljena. Veliko število mrtvih prašičkov pa je po besedah Kuharja »žalostna statistika: od 12 do 15 odstotkov pujskov umre pri porodu, se skotijo mrtvi ali pa jih mama po porodu poleže«. Vzrokov za tako velik odstotek mrtvih prašičkov je več: svinje skotijo veliko prašičkov, tudi 20, drugi problem so bolezni in virusi, ki povečajo število abortusov in mrtvorojenih prašičkov. Kuhar dodaja, da svinje kotijo 24 ur na dan, na farmi pa so zaposleni navzoči 12 ur. Ponoči so živali same, in če v tem času skotijo mrtve prašičke, tam ležijo do jutra, ko jih zaposleni odstranijo.
Na vprašanje, zakaj zaposleni ubijajo prašičke, kot prikazuje posnetek, Kuhar odvrne, da še preverjajo, ali je bil ta narejen na njihovi farmi. »Zaposleni večinoma pospravljajo prašičke, ki so mrtvi, za usmrtitev pa se mora odločiti veterinar,« pojasni in doda, da so »tudi naši ljudje pod stresom, tudi njim ni enostavno«. Za živali in zaposlene bo bolje, ko se bodo preselili v nove hleve, ki jih bodo zgradili na Cvenu, kjer ima Ljutomerčan že farmo pitancev. Po treh letih so spomladi dobili dovoljenja, lastnik pa je potrdil finančni načrt za začetek gradnje jeseni. Vendar pogina prašičkov tudi tam ne bodo mogli zmanjšati za več kot dva ali tri odstotke, dodaja Kuhar.