Vrača se nemška grožnja
Beloruska kriza Trdoroki predsednik Aleksander Lukašenko je našel novega največjega zunanjega sovražnika
Spopad Zahoda z Belorusijo, ki jo že 27 let vodi trdoroki predsednik države Aleksander Lukašenko, se zaostruje. Lukašenko je obtožil tri sosednje države, Nemčijo in ZDA, da ga hočejo nasilno vreči z oblasti, in dal zapreti mejo z južno sosedo Ukrajino, od koder so po njegovih besedah beloruskim notranjim sovražnikom dostavljali ogromno orožja.
• Praznovanje brez parade.
• Največjega zunanjega sovražnika je prepoznal v Nemčiji.
V soboto Lukašenko ni dobil veliko čestitk, čeprav je njegova država praznovala dan neodvisnosti, ki so ga prvič od leta 1997 slavili brez vojaške parade. Od voditeljev tako imenovanega zahodnega sveta se ga je spomnil le izraelski predsednik Reuven Rivlin, ki mu je v pismu zaželel osebnega zdravja. Na slovesnosti na predvečer praznika je beloruski voditelj razkril, da so varnostni organi likvidirali speče teroristične celice, tako imenovane odrede samoobrambe, ki so se pripravljali, da bodo na »dan X« nasilno prevzeli oblast v državi.
»Teroristični napadi«
Nekaj ur pred tem je na podelitvi državnih nagrad povedal, da se je pravkar končala velika protiteroristična operacija. Po njegovih besedah so v Minsku sprva pričakovali, da bo Zahod zgolj gospodarsko pritiskal na njihovo državo. »Ne. V državi se nadaljujejo okrepljeni teroristični napadi proti ljudem in objektom,« je nadaljeval, po preučitvi odkritij protiobveščevalnih služb pa »z ugotovitvami ne bomo seznanili le kakega Heika Maasa, zunanjega ministra Nemčije, temveč tudi samo kanclerko [Angelo Merkel] in še koga iz nemške vlade«.
Beloruski predsednik je na prireditvi obtožil sosednje države Litvo, Poljsko in Ukrajino, pa tudi ZDA in Nemčijo, da so podpirale skrite teroristične celice. Iz Ukrajine so jim po njegovih besedah pošiljali ogromno orožja, zato je ukazal takojšnje zaprtje več kot tisoč kilometrov dolge meje z južno sosedo. »Teroristi« naj bi pred dnevi poskusili ugrabiti televizijskega novinarja Grigorija Azarjonka, ga odvleči v gozd in mu v svarilo privržencem sedanjih oblasti »odrezati jezik«. »Če jim to ne bi uspelo, bi ga ubili.« Kot še en primer uspešnega delovanja beloruskih varnostnih služb je Lukašenko navedel uničenje brezpilotnega letala, ki je poskusilo čez litovsko-belorusko mejo pripeljati eksplozivno napravo. Ta je bila po njegovih besedah namenjena »odredom samoobrambe Belorusije«, ki so hoteli vreči v zrak komunikacijski center ruske vojne mornarice v beloruskem mestu Vilejka. Na družabnih omrežjih naj bi ustanovili posebno skupino, ki je imela 2500 pripadnikov, kar je označil za njihovo »vojaško rezervo«.
»Poznamo vse njihove obraze. Toda pozor. Ustanovitelj te skupine je nemški državljan de Hoffman, nekoč državljan Rusije in Ukrajine,« je dodal Lukašenko. Po ugotovitvah analitikov je beloruski voditelj v zadnjem času največjega zunanjega sovražnika prepoznal prav v Nemčiji. Pred dnevi so beloruske oblasti ukazale zaprtje podružnic dveh uglednih nemških ustanov, Goethejevega inštituta in nemške akademske službe za izmenjavo DAAD. »Prej je za vse tegobe krivil Litvo, Poljsko, Češko, ZDA in Ukrajino. Zdaj je na vrsti Nemčija. To je bil rezultat vztrajnega iskanja zunanjih sovražnikov,« je za ruski časnik Kommersant izjavil beloruski analitik Artjom Šrajbman, ki je pred kratkim pobegnil iz domovine. K temu, da je najmočnejša država na stari celini nov največji zunanji sovrag, je pripomoglo tudi naključje: Evropska unija je nov paket sankcij proti Belorusiji uvedla 21. junija, na predvečer 80. obletnice operacije Barbarossa, Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo.